Klakočar Zupančič o Jakličevem espeju: V 33 letih nikomur od ustavnih sodnikov ni padlo na pamet, da bi to počel na tak način

Klakočar Zupančič se tako pridružuje mnenju mandatno-volilne komisije DZ in poudarja, da v slovenski zakonodaji velja, da če določenega vprašanja ne pokriva specialni zakon, v danem primeru zakon o ustavnem sodišču, potem velja generalni zakon, torej zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Kot je še dodala v pogovoru za STA, pa zakon o ustavnem sodišču očitno ni predpostavil takšnih primerov, ker "je bilo mišljeno, da ustavni sodniki ne bodo počeli takih stvari".

"Ustavni sodniki morajo biti ljudje z visoko stopnjo integritete in se morajo zavedati svojih omejitev. Zato v ustavni zakon pač ni bilo napisanih stvari, ki bi morale biti popolnoma jasne vsakemu kandidatu za ustavnega sodnika. Skrbi me stanje pravne države, če ustavnim sodnikom morda ni jasno, da sicer dovoljenih dejavnosti ne morejo opravljati kot samostojni podjetnik," je dejala.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sicer konec aprila uvedla predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. KPK je po ugotovitvi, da ni pristojna za presojo v tem primeru, prijavo odstopila DZ, od koder pa so jim prijavo vrnili. Predsednica mandatno-volilne komisije DZ Janja Sluga je v ponedeljkovem dopisu KPK navedla, da nezdružljivost funkcij ustavnih sodnikov ureja zakon o ustavnem sodišču ter da je skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerim je bila v pravni red vpeljana ureditev nezdružljivosti, KPK tisti organ, ki izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem zakonu in tudi drugih zakonih.

Obenem je predsednica DZ še opozorila, da je KPK prijavo DZ odstopil z dopisom, in ne s sklepom. V nadaljevanju bi se tako sicer lahko zgodilo, da bi KPK parlamentarcem zadevo odstopila s sklepom, a ob tem lahko po besedah predsednice DZ nastane kompetenčni spor, v katerem bo moral nekdo odločati, kdo je pristojen za odločanje v zadevi Jaklič. "Predstavljam si, da bo to ustavno sodišče," ugotavlja prva med poslanci.

KPK je sicer medtem danes sporočila, da bo za mnenje zaprosila še pripravljavca zakonodaje - pravosodno ministrstvo.

Katerikoli že organ pa bo na koncu pristojen za presojo v omenjeni zadevi, pa Klakočar Zupančič upa, da bo ta imel dovolj poguma: "Kar ugotavljam v zadevi Jaklič, je, da ni poguma, da se jasno pove." Osebno pa meni, da je opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik popolnoma nezdružljivo z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika. Sklicevanje na nejasnost postopanja v zakonu pa je po njeni oceni sprenevedanje. "Zakon je treba znati brati. Niso zato, da se išče luknje in se jih bere črkobralsko. Imamo pravno fakulteto in pravnike, ki se naučijo brati zakone. Vatli morajo biti enaki za vse in krivično je, da je 'mali človek' sankcioniran takoj, 'veliki človek' pa se izgovarja na črko zakona in ima za sabo celotno garnituro politikov, ki bodo diskreditirali vse po vrsti, ki opozarjajo na take nepravilnosti," je odločna.

Opozorila je tudi na morebitne težave, ki bi lahko nastopile, če bo v zadevi Jaklič tudi dejansko ugotovljena nezdružljivost. V tem primeru sama ostaja na stališču, da bi bilo moralno in etično, da ustavni sodnik Jaklič odstopi.

Predsednica DZ je sicer ocenila še, da se je očitno pojavila potreba po spremembah zakona o ustavnem sodišču. "33 let tega nismo potrebovali, ker pač nikomur od ustavnih sodnikov ni padlo na pamet, da bi to počel na tak način, in tega tudi nismo mogli predvideti," je kritična.

Celoten pogovor s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič ob polovici mandata aktualnega sklica DZ bo STA objavila do konca tedna.