Ustavno sodišče ima na dnevnem redu današnje seje tudi pritožbi kandidatov Združene desnice v kranjski in novomeški volilni enoti na odločitev volilnih komisij o zavrnitvi njihovih kandidatur. Ustavnemu sodišču predlagajo tudi začasno zadržanje volilnih opravil. V stranki so se pritožili že na vrhovno sodišče, ki pa njihovim pritožbam ni ugodilo.

Nadškofija Ljubljana je v zvezi z denacionalizacijo Baragovega semenišča vložila ustavno pritožbo, so potrdili za Dnevnik, saj naj bi bila nadškofiji v predhodnem postopku kršena pravica do enakosti pred zakonom. Upravno sodišče je lani potrdilo, da nadškofija ni denacionalizacijska upravičenka, njihov zahtevek so zavrnili tudi na vrhovnem sodišču.

Senat ustavnega sodišča ni sprejel pritožbe stranke ZL-DSD, ki jo je vložila po zavrnitvi kandidatne liste v celjski volilni enoti zaradi premalo moških. V sklepu sodišča so zapisali, da je zakonska določba jasna in določa, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Zavrnili so tudi navedbe, da je šlo le za formalno pomanjkljivost.

V Združeni levici in Slogi, ki jima je volilna komisija v celjski enoti zavrnila kandidatno listo, so prepričani, da te volitve niso v skladu z ustavo. S pritožbami so se obrnili na ustavno sodišče, saj je "treba odpraviti vse dvome glede ustavnosti", je poudaril predsednik Sloge Janko Veber. Na današnji seji ustavnega sodišča sicer te točke ni.

Ustavno sodišče je ugodilo ustavni pritožbi Marka Goloba v primeru razrešitve s položaja člana uprave nekdanje AUKN. Ustavni sodniki so ugotovili, da je bil takrat veljavni zakon o upravljanju kapitalskih naložb RS v delu neskladen z ustavo in da ima pravico do upravnega spora. Tega je sicer enkrat že dobil, a je vrhovno sodišče nato tožbo zavrglo.

Ustavno sodišče je odločilo, da treh ustavnih pritožb, ki jih je zoper več sklepov o podaljšanju in odpravi pripora Milku Noviču vložil njegov odvetnik Jože Hribernik, ne bo sprejelo v obravnavo. Ocenilo je, da so sodišča, ko so odločala o priporu zoper Noviča, svoje odločitve obrazložila primerno, kar je bil sicer glavni očitek Novičeve obrambe.

Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.

Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo brez dvoma 13. maja. Ustavni sodniki so namreč zavrnili pritožbo pobudnika referenduma Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije (DVK) o datumu ponovljenega glasovanja. Kovačič si je prizadeval, da bi ga izvedli skupaj z volitvami.

Zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, je ustavno sodišče ocenilo kot protiustaven. Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim.

Del kazenskega zakonika, ki določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z ustavo, je sklenilo ustavno sodišče. Gre za primer Marka Kryžanowskega, ki se je pritožil na prvostopenjsko obsodilno sodbo. Višje sodišče o pritožbi še ni odločilo, primer pa zastara 21. aprila, poroča Delo.

Dokler se zakonodajalec ne odzove na odločbe ustavnega sodišča, hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti, je danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila ustavnega sodišča za leto 2017 povedala predsednica Jadranka Sovdat. Opomnila je tudi, da se število pripadlih zadev povečuje, obenem pa so vsebinsko zahtevnejše.

Vrhovno sodišče je pritožbo Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije (DVK) o datumu ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru zavrglo, ker nima pooblastila za presojanje ustavnosti in zakonitosti določitve datuma glasovanja na referendumu, so za STA danes pojasnili na sodišču.

Volivci bodo o zakonu o drugem tiru ponovno odločali 13. maja. Državna volilna komisija je sklep o datumu ponovljenega glasovanja na referendumu sprejela na včerajšnji seji, s čimer je postalo jasno, da glasovanje ne bo izvedeno skupaj z državnozborskimi volitvami. Pobudnik referenduma Vili Kovačič je zoper sklep DVK že napovedal ustavno pritožbo.

Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo pritožbe zagovornikov sirskega begunca Ahmada Šamija zoper zadnjo odločitev vrhovnega sodišča. Upravno sodišče je namreč decembra lani izdalo začasno odredbo, da mora do pravnomočnega zaključka postopkov Šami ostati v Sloveniji, vrhovno sodišče pa je konec januarja to odredbo odpravilo.

Ustavno Sodišče Republike Slovenije je 7. februarja pritrdilo pritožbi Slovenske karitas ter odločilo, da le ta spada med dobrodelne in socialne cerkvene ustanove, ki jim mora biti – enako kot drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo in so organizirane v skladu s slovensko zakonodajo – zagotovljena enaka možnost sodelovanja na javnih razpisih.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki je s pritožbo zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu sprožil prvi tovrsten referendumski spor v Sloveniji, pozdravlja današnjo odločitev ustavnih sodnikov o referendumski zakonodaji. Edini logičen naslednji korak se mu zdi razveljavitev in ponoven razpis referenduma.

Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo.

Odbor DZ za izobraževanje bo danes obravnaval še en poskus uzakonitve odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Špansko ustavno sodišče je v soboto zvečer odločilo, da je kandidatura dosedanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta za vnovično vodenje regije veljavna samo, če bo fizično navzoč v državi.

Slovenija državljanom, ki so bili po letu 1945 izgnani v Avstrijo, odreka možnost uveljavljanja denacionalizacijskih zahtevkov za ob izgonu zaplenjeno premoženje.