Združena levica - Demokratična stranka dela (ZL-DSD) je na ustavnem sodišču izpodbijala sodbo vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo 5. volilne enote s sedežem v Celju o zavrnitvi njihove liste kandidatov, ki so jo vložili skupaj s Slogo. Po ugotovitvah komisije namreč lista ni bila določena v skladu z zakonsko določenimi spolnimi kvotami, po katerih noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.
Med desetimi kandidati na listi so bili namreč poleg sedmih žensk trije moški, od katerih je eden kandidiral v dveh okrajih. "Zakonska določba je pomensko jasna in določa spolno nevtralno pravilo: noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Razlaga, za katero se zavzema pritožnica, bi pomenila, da bi kvote veljale le za ženske kandidatke, kar pa je prav nasprotno od tistega, kar določa zakonsko besedilo," so zapisali v sklepu senata ustavnega sodišča.
Stranka je v pritožbi tudi zatrjevala, da neizpolnjevanje pogoja spolne kvote pomeni formalno pomanjkljivost in ne vsebinske pomanjkljivosti, kot sta jo opredelili volilna komisija in vrhovno sodišče, ter da razmejitev med formalno in vsebinsko pomanjkljivostjo v sodbi vrhovnega sodišča ni jasna.
V sklepu ustavnega sodišča so zapisali, da je vrhovno sodišče jasno povedalo, "da je podana vsebinska pomanjkljivost zato, ker gre za določitev vsebine liste (kandidatk in kandidatov), ne pa zgolj za izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste". Obenem so v sklepu ustavnega sodišča spomnili na eno od odločb iz leta 2008, v kateri je ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre za formalno pomanjkljivost takrat, ko ni treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku.
V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj mora politična stranka določiti kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. "Zato ne gre za formalno pomanjkljivost, zaradi katere bi morala volilna komisija pozivati k njeni odpravi," so pojasnili. Volilna komisija namreč v primerih formalne pomanjkljivosti predlagatelja liste pozove k odpravi, v primeru vsebinskih pomanjkljivosti pa listo zavrne.
Prav tako po navedbah iz sklepa senata ustavnega sodišča volilna komisija ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo, zato tudi ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi lahko volilna komisija sama črtala katero od kandidatk z liste kandidatov. "Glede na navedeno je očitek o kršitvi volilne pravice neutemeljen," so dodali.
Kot so pojasnili, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
O drugih vloženih pritožbah glede zavrnjenih kandidatnih list ustavno sodišče še ni odločalo, so pojasnili za STA.
V ZL in slogi odgovor na vloženo ustavno pritožbo smatrajo "za omejevanje politične konkurence in za diskriminatoren način obravnave ustavnih pritožb," so komentirali za STA.
Pravnik Jurij Toplak pa je ustavnim sodnikom v elektronskem sporočilu pisal o evropski praksi glede zavračanja kandidatnih list. Preveril je preko 30 držav in po njegovih ugotovitvah se nikjer v Evropi lista ne zavrne zaradi nespoštovanja kvot. "Ukrep zavrnitve liste je nesorazmeren in v Evropi nesprejemljiv," je pojasnil v sporočilu.
Kot je navedel, v nekaterih državah organ stranko pozove, da v nekaj dneh odpravi pomanjkljivosti ali pa ima stranka po zavrnitvi nekaj dni časa za vložitev nove liste. Tako problem rešujejo na primer v Španiji, Srbiji, Belgiji in na Poljskem. V drugih državah s spolnimi kvotami so sankcije le finančne, stranke kršiteljice prejmejo predvsem manj denarja iz proračuna. Tako je na primer na Portugalskem in Irskem. V Nemčiji, kjer kvote niso obvezne, pa dobijo politične stranke finančno spodbudo za uravnoteženo spolno sestavo list, je navedel v omenjenem sporočilu.
V EU poleg Slovenije le v Belgiji ob kršitvi spolnih kvot listo zavrnejo, a lahko predlagatelj nato vloži popravljeno listo. "Edina država, za katero sem ugotovil, da je sodišče obravnavalo zavrnitev celotne liste, je Ukrajina, a tudi tam je sodišče razveljavilo takšno odločitev nižjega sodišča," je še pojasnil.
PISMO DR. JURIJA TOPLAKA USTAVNEMU SODIŠČU
Spoštovano Ustavno sodišče RS,
Sem ekspert mednarodnih organizacij OVSE, EU in OZN za volilno pravo in človekove pravice. Svetoval sem v Franciji, Finski, Kanadi, Malti, Latviji, Srbiji, Črni gori, Monaku, ZDA, Ugandi in drugih državah.
Izključitev celotne liste zaradi spolne kvote je ekstremna in za Evropo neobičajna sankcija. Gre za hud poseg v ustavne pravice politične stranke, kandidatov in volivcev.
V Evropi v državah, kjer imajo spolne kvote, nisem pri preverjanju preko 30 evropskih držav našel države1, kjer bi zaradi nespoštovanja spolnih kvot listo zavrnili brez možnosti popravka.
V nekaterih državah organ stranko pozove, da v nekaj dneh odpravi pomanjkljivosti ali pa ima po zavrnitvi stranka nekaj dni časa za vložitev nove liste. Tako je na primer v Španiji, Srbiji, Belgiji in na Poljskem.
V ostalih državah s spolnimi kvotami so sankcije le finančne, predvsem manj denarja iz proračuna, na primer na Portugalskem in Irskem. Tudi v Nemčiji, kjer kvote niso obvezne, dobijo pa politične stranke finančno spodbudo za uravnoteženo spolno sestavo list.
V poročilu Evropskega parlamenta je kot država, kjer je sankcija zavrnitev liste, omenjena poleg Slovenije Belgija. A poklical sem na volilni organ Belgije, kjer so potrdili, da listo res zavrnejo, a lahko predlagatelj2 nato vloži popravljeno listo skladno s 123. členom belgijskega Code Electoral. Nikoli niso nobene liste3 zavrnili takoj in definitivno, saj bi tak ukrep bil nesorazmeren. In predlagatelji liste nato vedno popravijo.
Edina država, za katero sem ugotovil, da je sodišče obravnavalo zavrnitev celotne liste je Ukrajina, a tudi tam je sodišče razveljavilo takšno odločitev nižjega sodišča.4
Verjamem, da je edina z ustavo in z EKČP skladna razlaga 54. in 56. člena ZVDZ taka, da bi po 2. odstavku 54. člena ZVDZ, po katerem mora volilni organ preveriti, ali je lista “določena v skladu s tem zakonom” preveriti tudi, ali je spoštovano pravilo spolnih kvot. In če organ ugotovi, da ni, da predlagatelju nekaj dni časa za popravek liste. Če 54. in 56. člen ZVDZ ne dopuščata take razlage, sta protiustavna, saj nesorazmerno posegata v in kršita ustavne pravice kandidatov, volivcev in političnih strank (pravica do svobodnih volitev, volilna pravica, pravica do učinkovitega pravnega sredstva).
Predlagam, da Ustavno sodišče razveljavi sodbe Vrhovnega sodišča, s katerima je potrdilo odločbe volilnih komisij ter spremeni odločbe volilnih komisij tako, da se liste potrdijo (zakonodajalcu pa se naloži uvedba drugih ustreznejših sankcij) ali da se predlagatelje pozove, da v nekaj dneh predložijo popravljene liste.
S spoštovanjem,
Jurij Toplak
