Nemški notranji minister Horst Seehofer se je zapletel v spor s predsednikom nemškega ustavnega sodišča Andreasom Vosskuhlejem. V intervjuju za nemški časnik Süddeutsche Zeitung je namreč Vosskuhle kritiziral Seehoferjev izbor besed glede sprejetja beguncev, nakar je minister dejal, da sodnik ne bi smel biti "jezikovna policija".

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi enega od obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik Anesa Selmana soglasno odločilo, da se sodbe vrhovnega sodišča ter višjega in okrožnega sodišča v Ljubljani razveljavijo, kolikor se nanašajo na pritožnika. Zadeva se po ustavni odločbi vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Ustavno sodišče je zavrglo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ukaza o sklicu prve seje DZ v novem mandatu in zapisnika o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v DZ, ker ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov. Pobude je vložilo več vlagateljev, med njimi štiri zunajparlamentarne stranke.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo svojcev pokojnega predsednika republike Janeza Drnovška, ki so zahtevali odstranitev njegovega kipa v Zagorju ob Savi. Kip tako ostaja na svojem mestu, prav tako bo mestni park v Zagorju še naprej lahko nosil njegovo ime. Zastopnica Drnovškovega sina Urša Chitrakar ob tem opozarja na dvoličnost občine.

Ustavno sodišče je sklenilo v obravnavo sprejeti ustavno pritožbo, ki jo je Lekarna Bitenc vložila zoper sodbo vrhovnega sodišča zaradi odvzema koncesije s strani Mestne občine Ljubljana (Mol). Tako je do končne odločitve o ustavni pritožbi pogodba o koncesiji za opravljanje lekarniške dejavnosti veljavna, piše v sklepu ustavnega sodišča.

Nova Slovenija je v svojih zadnjih letih postala najbolj zaželena koalicijska stranka. Tako je svoje obžalovanje, da ni bila v njegovi vladi že izrazil odhajajoči premier Miro Cerar, prav tako je NSI najbolj zaželeni koalicijski partner Marjana Šarca, celo Dejan Židan bi jo rad videl v vladi, če jo bo sestavljal. Podobno si brez NSI svoje vlade ne more zamisliti Janez Janša, ki je z njenim novim prvakom Matejem Toninom po letih obračunavanja po družabnih omrežjih popil čaj miru.

Nepovezani poslanec Janko Veber, ki se za ponovni vstop v DZ poteguje na listi Združene levice in Sloge je danes na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Ker meni, da so volitve zaradi različnih načinov določanja kandidatnih list nepoštene, neenakopravne in nesvobodne, od sodišča pričakuje njihovo razveljavitev.

Določba zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje zakol toplokrvnih živali brez prehodnega omamljanja, po oceni ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo. Ustava namreč ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje. Ureditev ne posega prekomerno v pravico do verske svobode, so navedli na ustavnem sodišču.

Predstavnik koalicije Združena desnica Aleš Primc je izrazil razočaranje nad odločitvijo ustavnega sodišča, da pritožbi na odločitev vrhovnega sodišča o zavrnitvi njihovih kandidatur v novomeški in kranjski volilni enoti ne sprejme v obravnavo. Volivce v omenjenih dveh volilnih enotah je pozval, naj volijo SDS ali katero od drugih pomladnih strank.

Ustavno sodišče pritožb kandidatov Združene desnice v kranjski in novomeški volilni enoti na odločitev volilnih komisij in vrhovnega sodišča o zavrnitvi njihovih kandidatur ni sprejelo v obravnavo, so sporočili z ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče ima na dnevnem redu današnje seje tudi pritožbi kandidatov Združene desnice v kranjski in novomeški volilni enoti na odločitev volilnih komisij o zavrnitvi njihovih kandidatur. Ustavnemu sodišču predlagajo tudi začasno zadržanje volilnih opravil. V stranki so se pritožili že na vrhovno sodišče, ki pa njihovim pritožbam ni ugodilo.

Nadškofija Ljubljana je v zvezi z denacionalizacijo Baragovega semenišča vložila ustavno pritožbo, so potrdili za Dnevnik, saj naj bi bila nadškofiji v predhodnem postopku kršena pravica do enakosti pred zakonom. Upravno sodišče je lani potrdilo, da nadškofija ni denacionalizacijska upravičenka, njihov zahtevek so zavrnili tudi na vrhovnem sodišču.

Senat ustavnega sodišča ni sprejel pritožbe stranke ZL-DSD, ki jo je vložila po zavrnitvi kandidatne liste v celjski volilni enoti zaradi premalo moških. V sklepu sodišča so zapisali, da je zakonska določba jasna in določa, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Zavrnili so tudi navedbe, da je šlo le za formalno pomanjkljivost.

V Združeni levici in Slogi, ki jima je volilna komisija v celjski enoti zavrnila kandidatno listo, so prepričani, da te volitve niso v skladu z ustavo. S pritožbami so se obrnili na ustavno sodišče, saj je "treba odpraviti vse dvome glede ustavnosti", je poudaril predsednik Sloge Janko Veber. Na današnji seji ustavnega sodišča sicer te točke ni.

Ustavno sodišče je ugodilo ustavni pritožbi Marka Goloba v primeru razrešitve s položaja člana uprave nekdanje AUKN. Ustavni sodniki so ugotovili, da je bil takrat veljavni zakon o upravljanju kapitalskih naložb RS v delu neskladen z ustavo in da ima pravico do upravnega spora. Tega je sicer enkrat že dobil, a je vrhovno sodišče nato tožbo zavrglo.

Ustavno sodišče je odločilo, da treh ustavnih pritožb, ki jih je zoper več sklepov o podaljšanju in odpravi pripora Milku Noviču vložil njegov odvetnik Jože Hribernik, ne bo sprejelo v obravnavo. Ocenilo je, da so sodišča, ko so odločala o priporu zoper Noviča, svoje odločitve obrazložila primerno, kar je bil sicer glavni očitek Novičeve obrambe.

Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.

Ponovljeno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru bo brez dvoma 13. maja. Ustavni sodniki so namreč zavrnili pritožbo pobudnika referenduma Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije (DVK) o datumu ponovljenega glasovanja. Kovačič si je prizadeval, da bi ga izvedli skupaj z volitvami.

Zakonski člen, s katerim je zakonodajalec določil omejitev skupne višine denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, je ustavno sodišče ocenilo kot protiustaven. Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninam izbrisanim.