Dr. Damir Črnčec, varnostni strokovnjak

Rusija je ponoči izvedla niz novih napadov na Ukrajino. V Kijevu, kjer je bilo poškodovanih več stavb, sta bila ubita vsaj dva človeka. Prvič doslej je škodo utrpel tudi sedež vlade, kjer je zagorelo. Smrtne žrtve in ranjene so napadi terjali tudi v drugih delih države, poročajo tuje tiskovne agencije.

K zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne se je zavezalo 26 držav, je danes po srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. V luči pogovorov voditeljev s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je dodal, da bodo ZDA "nedvomno sodelovale", končen dogovor naj bi dosegli v prihodnjih dneh.

Evropa je Kijevu pripravljena ponuditi varnostna jamstva, ko bo podpisan mirovni sporazum o koncu vojne v Ukrajini, je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal danes ob prihodu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ta se bo v četrtek v Parizu pridružil pogovorom voditeljev zaveznic Ukrajine, zbranih v t.i. koaliciji voljnih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes v Koebenhavnu srečal z voditelji baltskih in nordijskih držav, ki so v skupni izjavi napovedali povečanje vojaške podpore Kijevu. Opozorili so, da je v zadnjih tednih vse bolj jasno, da si ruski predsednik Vladimir Putin ne želi miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ob koncu obiska na Kitajskem dejal, da se je z Volodimirjem Zelenskim pripravljen sestati, če je ukrajinski predsednik pripravljen priti v Moskvo in če obstaja možnost, da bo takšno srečanje prineslo oprijemljive rezultate, poročajo tuje tiskovne agencije.

Rusija je ponoči izvedla nove obsežne zračne napade na Ukrajino, v katerih je izstrelila več kot 500 dronov. Ruske sile so po navedbah ukrajinskih oblasti napadle cilje na zahodu Ukrajine ob meji s Poljsko. Varšava je zaradi varnosti aktivirala zračno obrambo ter poljska in zavezniška obrambna letala.

Južnokorejska obveščevalna agencija v Seulu je danes sporočila, da je bilo po njenih ocenah ubitih približno 2000 severnokorejskih vojakov, ki so bili napoteni na pomoč Rusiji v vojni proti Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Severna Koreja naj bi po ocenah lani v Rusijo poslala več kot 10.000 vojakov.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v današnjem pogovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) izrazila razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela v palestinski enklavi Gaza. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.

Aforizem, da se lahko zaneseš na Američane, saj bodo vedno naredili pravo stvar, potem ko bodo uporabili vse druge možnosti, v času predsednika Donalda Trumpa postaja dejstvo. Vprašanje je, ali bo svet prenesel igranje z vsemi drugimi možnostmi, medtem ko Američan ohranja svojo nenavadno navezanost z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom. Še posebej ker Trump posvaja njegov izkrivljeni pogled na demokracijo in ga prenaša v ameriško politiko.

EU bi lahko k varnostnim jamstvom za Ukrajino po morebitni sklenitvi miru med Moskvo in Kijevom prispevala z urjenjem ukrajinskih vojakov in podporo ukrajinski obrambni industriji, je danes pred neformalnim zasedanjem obrambnih ministrov članic unije na Danskem povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Rusija ostaja zainteresirana za nadaljevanje pogajanj in mirovnega procesa, vendar ne namerava zaustaviti napadov, je po današnjem smrtonosnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Poudaril je, da napade še naprej izvajata obe strani, in da Rusija cilja vojaške tarče.

ZDA naj bi bile po koncu vojne v Ukrajini v okviru načrta zahodnih držav za zagotavljanje varnosti pripravljene pomagati z obveščevalnimi podatki ter podporo pri nadzorovanju terena in izgradnji zračnega ščita evropskih držav za Ukrajino, je ob sklicevanju na evropske in ukrajinske vire v torek poročal časnik Financial Times.

V središču Ljubljane je ob včerajšnjem dnevu ukrajinske neodvisnosti potekal shod v podporo Ukrajini. Po poročanju spletnega portala MMC se je zbralo več kot sto ljudi.

Obseden je z Nobelovo nagrado, komentirajo prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini poznavalci razmer v Beli hiši. Donald Trump si je tako želi, da je pripravljen prisluhniti močnejšemu, torej Rusiji, samo zato, ker je prepričan, da bo tako prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma z Ukrajino. Trump je nad Putinom fasciniran, vendar je spoštovanje očitno obojestransko, kajti v Moskvi, kjer so se ob vsaki priložnosti norčevali iz betežnega Josepha Bidna, o Trumpu ne rečejo žal besede. Zbliževanje med Združenimi državami in Rusijo pa ni omejeno le na evropsko vojno, ampak ima tudi širši, globalni kontekst, saj pragmatični Trump potrebuje vsaj nevtralno Rusijo v neizogibnem konfliktu s Kitajsko. Zaradi tega bo popuščal pri Ukrajini, kar pa ni v interesu Evrope.

Kakšni bi lahko bili volilni učinki slabših gospodarskih kazalcev v prvem polletju? Kaže, da se bodo nadaljevali tudi do konca leta; nič dramatičnega, a ni kar tako, če smo se odrezali slabše od povprečja držav Evropske unije. Odvisno od tega, kako se bodo, med njimi je najpomembnejši opešana gospodarska rast, prevedli v naša občutja z življenjskimi razmerami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da bi bila vsakršna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini za Moskvo nesprejemljiva. Kijev je obtožil, da ga ne zanima trajni mir, saj si prizadeva za varnostna jamstva, ki niso združljiva z ruskimi zahtevami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oblasti v Italiji so pridržale Ukrajinca, osumljenega za sodelovanje v sabotaži na plinovodu Severni tok v Baltskem morju septembra 2022, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo nemško zvezno tožilstvo.

Sprejem Putina na rdeči preprogi – smo zato kaj bližje miru v Ukrajini? Kako daleč pa je konec vojne v Gazi in koliko bodo k temu pripomogle sankcije slovenskih oblastnikov proti Izraelu. Pred vrati pa je poroka leta Roberta Goloba in Tine Gaber. Kakšna je tu predvolilna računica. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Švica bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podelila imuniteto pred kazenskim pregonom, če bi državo obiskal z namenom sodelovanja na mirovnih pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini, je danes izjavil švicarski zunanji minister Ignazio Cassis. Putina sicer bremeni nalog za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).