Si lahko zamislite bolj groteskno karikaturo današnje demokratične in svobodne Evrope: na ulicah in trgih protestirajo večinoma mladi, največ je seveda žensk, saj so moški vpoklicani k vojakom, mnogi na fronti, in medtem ko izražajo nestrinjanje s predsednikom države, nad njihovimi transparenti letijo droni, drsne bombe in rakete. Pogumni so, da v takšnih razmerah protestirajo proti samovolji predsednika, ki je pod pretvezo zaščite dveh relativno neodvisnih institucij, pristojnih za pregon korupcije, prenesel njune pristojnosti pod svoj urad.

V Kijevu in drugih mestih v Ukrajini je v torek več sto ljudi protestiralo proti zakonu, s katerim so odpravili neodvisnost dveh vladnih institucij za boj proti korupciji. Zakon je istega dne sprejel parlament, nato pa ga je podpisal predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da je treba instituciji očistiti "ruskega vpliva".

Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe.

Rusija je ponoči z okoli 400 droni napadla Ukrajino, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Moskva tako kljubuje opozorilom predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je ta teden napovedal nove dobave orožja za Kijev in Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v roku 50 dni ne ustavi vojne.

V Ukrajini je zavladalo navdušenje nad prvo damo ZDA Melanio Trump, potem ko je predsednik Donald Trump v ponedeljek namignil, da je prispevala k spremembi njegovega mnenje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, poročajo britanski in drugi mediji.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas upa, da bodo države članice unije še danes ali v sredo dosegle politični dogovor o 18. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Pred zasedanjem zunanjih ministrov članic unije je pozdravila pripravljenost ZDA, da še naprej pošiljajo orožje Kijevu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek povedal, da je z zvezo Nato sklenil dogovor, s katerim bodo ZDA prek zavezništva dobavile orožje Ukrajini. Omenil je, da bo Washington zavezništvu dobavil sisteme zračne obrambe patriot in dodal, da bo za orožje v celoti plačal Nato.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes Rusijo obsodilo številnih kršitev človekovih pravic med vojno v Ukrajini in ji pripisalo odgovornost za sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines nad Ukrajino leta 2014.

Ruski predsednik Vladimir Putin si želi podvreči vso Ukrajino, je med današnjim obiskom v Kijevu dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho je povedal še, da si Nemčija in Ukrajina prizadevata za okrepitev sodelovanja na področju obrambe.

Madžarski premier Viktor Orban je danes dejal, da ima močan mandat madžarskih volivcev, da na današnjem vrhu EU v Bruslju nasprotuje vstopu Ukrajine v povezavo. Kot je dejal ob prihodu na zasedanje, je 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili vladnega posvetovalnega referenduma o članstvu Ukrajine v EU, nasprotovalo vstopu sosednje države v unijo.

Potem ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal ustavitev izvoza vsega streliva, pa tudi izvoza orožja v Izrael, je Srbija v ponedeljek sporočila, da je ustavila izvoz vsega orožja in vojaške opreme. Odločitev je Vučić naznanil v času izraelsko-iranskega konflikta in po novi obtožbi Moskve o srbskem izvozu orožja Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Blizu Calgaryja v Kanadi se je v torek brez sklepne deklaracije končal letošnji vrh gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ker se ZDA niso strinjale z delom osnutka, ki je obsojal Rusijo zaradi vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameriški predsednik Donald Trump je vrh predčasno zapustil že v ponedeljek.

Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.

Ukrajinska varnostna služba SBU je po lastnih navedbah davi izvedla nov napad na Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014. Obseg škode za zdaj ni jasen. Ukrajinska stran je navedla, da je most močno poškodovan, ruski mediji pa poročajo, da so most popoldan znova zaprli za ves promet.

V ukrajinskih napadih na območja pod nadzorom ruskih sil v ukrajinskih regijah Zaporožje in Herson je bila poškodovana energetska infrastruktura, so sporočile proruske oblasti. Po njihovih navedbah je posledično brez elektrike ostalo več kot 700.000 ljudi. Napadi niso vplivali na delovanje nuklearke v Zaporožju. Napade nadaljuje tudi ruska stran.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes ob neuspešnih mirovnih prizadevanjih in nadaljevanju ruskih napadov na Ukrajino poudaril, da so Nemčija in preostale zahodne zaveznice odpravile omejitve pri dobavah orožja dolgega dosega, zlasti glede dometa. Ukrajina se po njegovih besedah lahko sedaj brani tudi z napadi na vojaške cilje na ruskem ozemlju.