Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Napotitev bojnih enot zahodnih držav v Ukrajino ni na mizi, je danes dejal francoski obrambni minister Sebastien Lecornu, potem ko je predsednik Emmanuel Macron nedavno povzročil pretres, ko je izjavil, da ne izključuje možnosti pošiljanja vojakov v Ukrajino. Po besedah Lecornuja so bile izjave predsednika vzete iz konteksta.

Do nedavne objave posnetka pogovora med častnikoma nemških zračnih sil glede podpore Ukrajini je privedla napaka posameznika, je danes izjavil nemški obrambni minister Boris Pistorius in pojasnil, da je eden od udeležencev na sestanek vstopil prek nepooblaščene povezave. Dodal je, da zaupanje zaveznic v Berlin kljub incidentu ostaja neomajno.

Zakaj Macronova izjava o pošiljanju vojakov v Ukrajino ni nedolžen »faux pas«. Francoski predsednik je šokiral z izjavo, da je za vsako ceno potrebno preprečiti Rusiji zmago v Ukrajini.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

V Sloveniji ne potekajo priprave na napotitve sil v Ukrajino, so v odzivu na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona v tej smeri sporočili iz kabineta predsednika vlade. Tudi sicer v EU ni soglasja glede tega vprašanja, so za STA pojasnili v kabinetu Roberta Goloba.

Ruske oblasti hočejo na vsak način doseči, da bi ukrajinska ekonomija čim prej dokončno izkrvavela.

Ob današnji drugi obletnici ruske invazije na Ukrajino je tudi v Ljubljani potekal shod v podporo Ukrajini, ki sta ga pripravili ukrajinska skupnost v Sloveniji in ukrajinsko veleposlaništvo v Ljubljani. Zbrani so se Sloveniji zahvali za vso dosedanjo pomoč in prosili za nadaljnjo vojaško podporo ter dodatne sankcije proti Rusiji v prihodnje.

Danes minevata natanko dve leti, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino in s tem tudi najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna je terjala več deset tisoč smrtnih žrtev in povzročila begunsko krizo. Ob obletnici so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini.

Ukrajina je sprožila preiskavo o domnevnem streljanju osmih neoboroženih ukrajinskih vojakov v ruskem ujetništvu, je v nedeljo sporočil urad tožilca v delno zasedeni ukrajinski regiji Doneck. Predmet preiskave bosta incidenta v mestu Avdijivka in vasi Vesele pri Bahmutu, poroča portal ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform.

Ukrajino je dr. Andrej Naterer, izredni profesor na mariborski filozofski fakulteti, dodobra spoznal s terenskim antropološkim raziskovanjem otrok, ki so se znašli na cesti. Med letoma 2000 in 2012 je največkrat z vlakom in na lastne stroške potoval v več kot 2000 kilometrov oddaljeno mesto Makejevka v regiji Doneck na vzhodu države.

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva Tuckerja Carlsona z osumljenim vojnim zločincem Putinom zagotovo ne bo šel v zgodovino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v luči ogrožene nadaljnje ameriške pomoči Ukrajini izrazil pripravljenost, da bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa v primeru vrnitve na položaj popelje na fronto v Ukrajini. Meni namreč, da bi morali politični odločevalci videti, kaj vojna prinaša s sabo.

Da bi vedel, kaj se bo zgodilo z Gazo in na Bližnjem vzhodu, bi človek moral imeti kristalno kroglo, je iskren dr. Boštjan Udovič, predavatelj s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.

Švedsko tožilstvo, ki preiskuje sabotažo na plinovodih Severni tok v Baltskem morju leta 2022, je danes sporočilo, da zaključuje preiskavo, saj da v tej zadevi ne velja švedska jurisdikcija. Celovita preiskava namreč ni ugotovila ničesar, kar bi kazalo na to, da so Švedska ali švedski državljani vpleteni v napad v mednarodnih vodah.

Pogajalci ameriškega zveznega senata so v nedeljo dosegli dogovor o predlogu nekaj več kot 118 milijard dolarjev vrednega zakona, ki bi zagotovil pomoč Ukrajini, Izraelu in med drugim tudi Tajvanu. Predsednik ZDA Joe Biden je dogovor že pozdravil, vendar pa podpora v predstavniškem domu kongresa po poročanju ameriških medijev ni zagotovljena.

Soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je pozvala mednarodno skupnost k okrepitvi prizadevanj za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so jih med vojno nezakonito odpeljali v Rusijo. Po podatkih Kijeva so odpeljali okoli 20.000 otrok.

Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po današnjih pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pomoč je del revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki vključuje še dodatna sredstva za soočanje z migracijami in naravnimi nesrečami.

Voditelji držav članic EU so se pred današnjim izrednim zasedanjem v Bruslju večinoma strinjali, da je treba doseči dogovor glede nadaljnje pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU, do česar je še vedno zadržan madžarski premier Viktor Orban. Medtem so potekala še zadnja posvetovanja, da bi našli rešitev skupaj z Madžarsko.

EU bi lahko oslabila madžarsko gospodarstvo, če Budimpešta na četrtkovem izrednem vrhu ne bo pristala na nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini v višini 50 milijard evrov, je v nedeljo poročal britanski časnik Financial Times. Budimpešta je medtem izrazila pripravljenost, da ob določenih pogojih podpre pomoč Ukrajini v okviru proračuna EU.