Če se bodo ZDA umaknile iz Evrope, bosta strah in negotovost v posamičnih evropskih državah še večja in s tem možnost, da se razdrobimo tudi. Padec za Ukrajino pomeni rusko-kitajski vzpon, kar vodi do tega, da bodo evropske države bile politične bitke za povezovanje z Rusijo in Kitajsko. To pa pomeni, da bo EU obstajala samo še na papirju.
Konec kavic, stavk za tridnevni delavnik, nesmiselnih prepirov na spletu, neprestanih izletov in dopustov, neskončnega kolesarjenja in planinarjenja … Ležerno življenje ima svoj rok trajanja, in Rusija nikoli ni bila znana kot država svoboščin, razsvetljenstva in blaginje. Za svoje državljane je pogosto pekel, ki nima zadržkov pri ubijanju in bombardiranju lastnih krvno povezanih rojakov v Ukrajini.
Adriana Romanko: vojno bomo lahko hitreje zaključili in zasedena ozemlja osvobodili, če bomo imeli vso potrebno orožje, da lahko ubranimo naša mesta pred bombami in preženemo okupatorja z našega ozemlja.
Vprašajmo se: le zakaj bi imela Rusija torej kakršenkoli zadržek pri bombardiranju vaše hiše, vašega otroka, vas? Ali pa bolj pritlehno obvladovanje slovenskega gospodarstva prek korporacij iz Madžarske ali po slovenskih politikih, ki so zvesti Moskvi? V primeru padca Ukrajine, bo seveda število evropskih politikov, vdanih Moskvi, hitro naraslo. Kar nenadoma bo slika urejenosti, stabilnosti, blaginje … popolnoma obrnjena.
Vendarle, vdali se verjetno še niste, sicer nebi prebirali teh besed. Ste pa verjetno že izgubili vero in upanje v ukrajinsko zmago in možnost, da lahko sploh karkoli naredite za njihovo, vašo, našo zmago. Ne obupajte! Če Ukrajinci na fronti še niso, tudi mi v »mirnem« zaledju nimamo te pravice. Še veliko veliko lahko naredite. Samo kaj, ko nihče ne ve, kako in kam se obrniti. Niso še vsi izgubili upanja. Tisti, ki so v vojno najbolj vpeti, to so Ukrajinci, v zmago tudi najbolj verjamejo. Ker poznajo sovražnika in njegove šibkosti, ki jih ima veliko. V Ukrajini večina prebivalstva prispeva k zmagi, kolikor lahko. Nekateri darujejo denar, drugi zbirajo zamaške, tretji pomagajo šivati vojaške obleke, so v pomoč ranjencem ali pa zapustijo službo in gredo v vojsko.
Na tej povezavi si lahko ogledate film o vojni, ki so ga posneli v organizaciji UAID
Ena od takih oseb je tudi mlada gospodična Adriana Romanko, vodja organizacije UAID, ki zbira sredstva za medicinsko opremo, vozila in drone ali brezpilotne letalnike. Trenutno najbolj koristna oprema, ki jo lahko civilisti kupimo za podporo ukrajinski samoobrambo so prav civilni letalniki, civilna vozila in medicinska oprema. In za podporo ukrajinskim borcem skrbi prav organizacija UAID, ki jo je Adriana Romanko (ki sicer dela kot psihologinja) ustanovila še z drugimi dekleti in je močno žensko obarvana. Z Adriano sem se pogovarjal v ukrajinskem mestu Lviv, kjer živi in kjer je sedež organizacije UAID.
Pozdravljena Adriana, si ustanoviteljica organizacije UAID, ki po najboljših močeh pomaga ukrajinski vojski na poti do obrambe Ukrajine in Evrope. Naj te najprej vprašam: kateri je najpogostejši mit, ki ga imamo v EU glede humanitarne pomoči Ukrajini?
Najprej želim lep pozdrav vsem v Slovenijo, živite v res lepi državi, ki sem jo večkrat obiskala, in nemogoče je ne biti »in love with Slovenija«. Hvala tudi za vso pomoč vsem, ki ste kakorkoli pomagali Ukrajini. Da, za nas v Ukrajini je najbolj boleč mit, ko slišimo, da je potrebna samo humanitarna pomoč, in da vojaška pomoč samo podaljšuje vojno.
Boleče je, saj je resnica ravno nasprotna. Vojno bomo lahko hitreje končali in zasedena ozemlja osvobodili, če bomo imeli vso potrebno orožje, da lahko ubranimo naša mesta pred bombami in preženemo okupatorja z našega ozemlja. Naj poudarim, da brez vojaške premoči v tehniki in količini orožja ni mogoče ustaviti ruske vojske, ki je po velikosti večja od naše. Močnejša orožja bomo imeli, hitreje lahko zaključimo to genocidno vojno, s katero želi Putin iztrebiti ukrajinski narod, jezik in kulturo. Ko nam primanjkuje orožja za obrambo naših mest pred bombami, takrat civilisti umirajo. Ko vojakom na fronti primanjkuje orožja, takrat umirajo in izgubljajo …
Vsa bližnja prihodnost naše države je torej odvisna od tega, koliko orožja bomo imeli in kako učinkovito bo to orožje. Prav tako boli, ko vidim, da nekateri želijo pomagati samo civilistom s hrano in zdravili. Gre za napako, ker skušamo samo odpravljati posledice ruskega uničevanja, ne pa vzrokov. Ubiti civilisti so posledica agresije ruske vojske. Vzrok je v ruski vojski, ki uničuje in pobija na našem teritoriju. In mi moramo premagati vzrok, a to je mogoče samo z močno ukrajinsko vojsko, ki bo čim bolje opremljena.
Trenutno najbolj koristna oprema, ki jo lahko civilisti kupimo za podporo ukrajinske samoobrambe so prav civilni letalniki, civilna vozila in medicinska oprema.
Drug pogost mit se nanaša na kupovanje orožja. Noben posameznik, ki daruje organizacijam, kot je naša UAID, ne more kupovati orožja ali vojaških izdelkov. Prav tako nobena civilna humanitarna organizacija nima te možnosti. To lahko počno samo vlade. Kar pomeni, da lahko mi v UAID naši vojski pomagamo samo s podporno opremo, ki je civilne narave in jo lahko kupimo tako kot vsak posameznik. Konkretno to pomeni, da z donacijami lahko kupujemo brezpilotne letalnike za izvidništvo in snemanje terena. Gre za izjemno pomembno opremo, saj so prej morali naši vojaki fizično na bojišča pregledat teren, sedaj pa to lahko počno čisto navadni civilni letalniki.
In naši vojski primanjkuje takšne opreme, se čutim dolžno, da zberemo denar in kupimo, kar lahko, da našim vojakom pomagamo biti uspešnejši pri vojskovanju. Prav tako kupujemo različne elektronske pripomočke, kot so prenosne radionaprave in tiste za internetno povezljivost, baterije, generatorji električne energije … Neverjetno je, kako lahko življenja rešujejo »preproste« naprave za boljšo zvezo in komunikacijo v vojski. S tem preprečimo pojav »prijateljskega ognja«, pri čemer zaradi slabe komunikacije na bojišču lahko vojaki po nesreči streljajo na svoje kolege ali položaje.
Naslednja pomembna oprema, ki jo darujemo vojski, so vozila. Večinoma gre za terenska vozila in pick-upe, ki rešujejo poškodovane z bojišča in civiliste iz vasi, ki so ujete v ogenj. Kadar vojaki in bolničarji nimajo dovolj vozil, morajo tvegati svoje življenje in pogosto okončine, da pridejo peš skozi minska polja do ranjencev in civilistov. Kadar ni zadosti vozil, preprosto traja predolgo za marsikaterega poškodovanca, da bi ga pripeljali v bolnišnico.
Mitov še vedno ni konec, pogosto napačno prepričanje ljudi, tudi pri nas, je sledeče, da bodo države kupile vse potrebno za vojsko in vojno v Ukrajini, ni potrebe po prostovoljcih in donacijah.
Priznati moramo, da je tudi pri nas še vedno preveč korupcije med državnimi uslužbenci, vendar dejstvo je, da vojna s tako veliko državo, kot je Rusija, preprosto stane preveč, da bi naša država zmogla kriti celoten strošek. Ljudje smo torej s svojimi donacijami absolutno pomemben jeziček na tehtnici! Nobena država v Evropi ne bi zmogla čisto sama biti bitke s tako veliko državo, kot je Rusija, saj potrebuješ res veliko zalog orožja in tudi proizvodnje, ki pa je nihče nima sam. V Ukrajini se zares čutimo odgovorne za svojo državo, zato smo dolžni pomagati vojski, kolikor lahko pomagamo.
Dekleta organizacije UAID z droni.
Prav tako je trebavedeti, da je velik, celo večinski del vojske v resnici zelo nevojaški. Kaj to pomeni? Vsak vojak na fronti potrebuje vso logistično podporo zaposlenih v vojski in nas, ki pomagamo v prostovoljnih organizacijah, da imajo lahko zagotovljena vsa sredstva.
Pri nas v organizaciji UAID smo ves čas v kontaktu z vojaškimi enotami in dobro vemo, kaj potrebujejo. Trenutno od vseh stvari, ki jih mi kot civilisti lahko podarimo, so, kot rečeno, za vojsko najbolj uporabni brezpilotni letalniki za izvidnico, razni tehnološki pripomočki, medicinska oprema in vozila.
Kako pri vas v UAID delujete, da čim bolj učinkovito porabite sredstva, ki vam jih ljudje darujejo?
Prvič, po zakonih v večini držav humanitarne organizacije lahko del sredstev porabijo za svoje operativne stroške delovanja. Pri nas v UAID tega stroška nimamo, saj smo vsi prostovoljci. Kar pomeni, da vsa zbrana sredstva porabimo za nakup opreme, ki jo vojska najbolj potrebuje. To opremo potem osebno izročimo enotam, ki nam pogosto tudi predajo slike ali posnetke uporabe naše podarjene opreme na bojiščih.
Kar se tiče nakupa opreme, imamo že tako dobro poznavanje logistike, da opreme nikoli ne kupujemo od trgovcev. To pomeni, da se izognemo plačevanju velikih marž in profitov. Vso opremo od letalnikov, medicinskih stvari, vozil, tehnike … kupujemo neposredno od proizvajalcev, s katerimi imamo dogovore za čim boljše cene. To pomeni, da z vsako donacijo naredimo karseda velik učinek.
Adriana Romanko, vodja organizacije UAID, ki zbira sredstva za medicinsko opremo, vozila in brezpilotne letalnike.
Kako ozaveščate ljudi o novih kampanjah doniranja, ki jih ves čas izvajate?
Zelo zanimivo, ves čas sodelujemo z mnogimi znanimi osebnostmi, blogerji, glasbeniki, pisatelji, podjetniki iz Ukrajine. Verjetno je naša največja kampanja bila z ukrajinskim aktivistom Serhijem Sternenkom, s katerim smo zbrali več 10.000 dolarjev in kupili preko 200letalnikov.
Kaj sicer počneš v vsakodnevnem življenju poleg vodenja organizacije UAID?
V svojem »normalnem« življenju delam kot psihoterapevt. Od vojne naprej je večino mojega dela povezanega z vojno. Večino časa namenim zbiranju sredstev za UAID, tudi ko delam s klienti, se ukvarjam z vojno, saj je mnogo bolečine in travm povezanih z njo. Kot psihologinja delam tudi z vojaškimi rekruti in veterani. Pri tem je veliko dela predvsem v soočanju s stresom, smrtjo, izgubo okončin ... Tudi veliko komuniciram in povezujem civiliste z vojsko in skušam stkati most med obema poloma.
Prav tako želim vpeljati boljšo tehnologijo v našo vojsko, ravno začenjamo tudi s podkastom, kjer bomo ljudem predstavili življenje vojakov in kako mi dojemamo vojno psihološko in socialno, saj ima neverjetne posledice za življenja ljudi. Torej, kot vidite, nimam ravno veliko časa za spanje ali hrano. Preprosto ne morem biti na miru in gledati, kaj se dogaja z mojimi ljudmi, mojim domom, mojo državo. V srcu čutim dolžnost, da storim vse, kar je v moji moči, da pomagam pri ustavitvi Rusije.
Adriana Romanko (desno) na svoj način prispeva k obrambi Ukrajine pred rusko agresijo.
S kakšnimi problemi se zaradi vojne tvoja država še trenutno bojuje?
Predvsem nam veliko opreme primanjkuje na bojišču, saj ima naš agresor mnogo večji proračun, ki ga namenja vojni. ZDA imajo notranje težave in niso složne glede proračuna. Tako je tudi EU, saj države, kot so Madžarska in Slovaška, blokirajo pomoč. Medtem pa tudi Poljska, Slovaška in Madžarska zaustavljajo izvoz naših dobrin. Pomembno orožje Rusije je tudi to, da razdvajajo evropske države in uničujejo našo ekonomijo. Tako so ZDA in EU šibkejše, kot bi bili, če bi stopili skupaj in se ukvarjali zs trenutno največjo grožnjo trenutno – to je ruska agresija nad našo državo. Kljub temu da vemo, da smo v EU skupaj lahko zelo močni, pozabljamo na to dejstvo. Rusija je namreč velika grožnja za vse svoje sosede in tudi mnoge po svetu, saj vsepovsod podpira najbolj brutalne teroristične organizacije in stranke. Kar lahko vsak Evropejec naredi, je, da razmišlja trezno in ne naseda propagandi in populizmi politikov, ki si želijo samo moč in vpliv. Delite resnico in podpirajte našo vojsko, kolikor vam sredstva dopuščajo.
Prav tako bi rada poudarila, da izjemno, zares izjemno pomagate z vsako donacijo ukrajinskim prostovoljcem in organizacijam, ki zbirajo brezpilotne letalnike. Te naprave so izjemnega pomena za našo vojsko. Kar torej lahko kot posameznik naredite, je, da preverite ukrajinsko organizacijo, ki oskrbuje vojsko in jo podprete z rednimi mesečnimi donacijami po svojih zmožnostih. In seveda skušate v to prepričati tudi v bližnje, prijatelje … Lahko se prijavite na naš novice UAID foundation in v živo vidite, kako se vaše donacije »spreminjajo« v pravo opremo. Prav tako vsem, ki želite izvedeti kaj več o Ukrajini, priporočam izjemno dobre oddaje zgodovinarja Timothyja Snyderja o sodobni Ukrajini, ki si jih brezplačno lahko pogledate na youtubu. Tako boste bolje razumeli, zakaj imamo vojno in kakšno nevarnost pomeni Rusija.
Ves čas vam močno primanjkuje municije, predvsem topništva, ki ga ima Moskva v mnogo večjih količinah. So tudi zato brezpilotni letalniki tako zelo pomembno novo sredstvo vojskovanja?
Da, še posebej t. i. letalniki kamikaze so zares nujni za nas, saj nimamo dovolj topništva, da bi lahko razsipno bombardirali položaje ruskega agresorja. Če pogledamo teren na fronti, so rusi praktično preluknjali našo zemljo, ki je polna kraterjev od bomb. Ker si tega mi ne moremo privoščiti, se moramo zanašati na bolj zanesljive, poceni in precizne načine uničevanja sovražnika. Kamikaze nam omogočajo bolj natančno ciljanje ruskega topništva, skladišč orožja, vozil, položajev …
Kakšne posledice bi imela ukrajinska zmaga in obramba vaše države in kakšne bi imel vaš poraz?
Če nam uspe pregnati sovražnika z naše zemlje, bo to velik dogodek za ves svet, ki bo docela spremenil razmerje sil v korist demokratičnih držav. In obratno, če bo Rusija nadaljevala z okupacijo ali celo dosegla »lažen mir«, da se znova oborožijo, bo to imelo grozovite posledice v vseh svetovnih žariščih. Samo primer, Putin ni edini diktator, ki si želi več moči in vpliva nad sosedi. Če mu dovolimo, da doseže svoje, bo ne le konec ukrajinske države, pač pa bo negotova prihodnost za mnoge druge demokratične države, ki se ne morejo braniti same. Majhne države se pogosto ne zavedajo, da so svobodne, samo kadar so združene kot v EU ali Natu. In če si ne pomagajo med seboj vojaško, potem jih večje sile pohrustajo eno za drugo. Zatorej naša zmaga pomeni zmago tudi za vas Slovence. Zmaga Ukrajine pomeni zmago za Slovenijo in vse narode, ki trepetajo pred velikimi sosedami. V to trdno verjamem.
Za podporo ukrajinskim borcem skrbi organizacija UAID, ki jo je Adriana (ki sicer dela kot psihologinja) ustanovila še z drugimi dekleti in je močno žensko obarvana.
Še zadnje vprašanje: v naših slovenskih, pa tudi evropskih medijih vidim ogromno ruske propagande in novic, ki so namerno take, da očrnijo Zahod, Ukrajino itd. in vnesejo strah med naše prebivalce. Kako se boriti proti ruski medijski mašineriji, ki nam vlada?
Res je, vedno se moramo kot uporabniki informacij vprašati, čigav interes informacija, ki jo slišimo, podpira? Komu, kateri strani je v korist? Rusija porablja ogromno resursov, da povzroča destabilizacijo v svetu. Izkorišča relativno svobodo govora v EU in ZDA, zato da na vse mogoče načine razdvaja narode in vnaša nezaupanje v svoje države. Tako povečuje apatijo in brezvoljnost ljudi glede naše zmage, ki je, mimogrede, veliko bolj mogoča, kot si ljudje mislijo. Rusijo smo ustavili z minimalnim angažmajem EU in ZDA. Če bi naša vojska hitro dobila vse, kar potrebuje za učinkovit napad, bi bil sovražnik že pregnan. Žal pa ravno zaradi medijske vojne Evropejci niso dovolj enotni, prav tako ne Američani. Posledično se o vojaški pomoči veliko govori, premalo pa dejansko naredi.
Povedati moram tudi, da smo utrujeni. Zares smo utrujeni. Predvsem psihično. Sesuti smo, vendar nimamo izbire. Če se utapljaš, plavaš ne glede na bolečine. Preveč močan je spomin Ukrajincev na življenje pod tako brutalno državo, kot je bila Sovjetska zveza. Spomin na holodomor, genocid nad Ukrajinci in mnoge druge zločine nad našimi ljudmi je močan. Nimamo druge izbire, kot da se borimo do zadnjega, saj je tudi smrt veliko boljša izbira kot življenje pod Rusijo. Veliko Evropejcev se čudi, zakaj se borimo in se raje ne predamo. Ne razumejo, kako je živeti pod tako ponižujočo državo, kot je Rusija. Takrat vidiš, zakaj raje tvegamo življenje kot pa da živimo kot sužnji. Zato dragi Slovenci, če razumete, kako je videti svoboda, kakšen občutek je biti svoboden, ne pozabite ne Ukrajino in nas podprite. Hvala vam!
Hvala tebi, Adriana. Ponosen sem, da poznam tebe in tvoja »vražja« dekleta in druge hrabre Ukrajince, ki ste vzor za vse nas.
Prav tako naj omenim, da redno darujemo organizaciji UAID, pozivam vsakogar, kdor želi kaj narediti za Ukrajino in našo skupno varnost – darujte organizaciji UAID po svojih zmožnostih. Hvala vsem in slava Ukrajini!
Jure Gubanc, podjetnik, ki ima osem let izkušenj z Ukrajino
