Šarec: Slovenija Ukrajini ni postavljala pogojev glede uporabe dobavljenega orožja

"Slovenija je darovala veliko vrst orožja, nismo pa nikoli ničesar pogojevali. Gre za pravico naroda do samoobrambe in naša prva skrb je vedno bila, da pomagamo pri tej obrambi," je v izjavi za novinarje po današnjem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal Šarec.

Ukrajina ima po njegovih besedah popolnoma legitimno pravico, da se brani. Vsak narod na svetu ima namreč pravico živeti tako, kot si želi. "Nihče ne sme kratiti te pravice ne Palestincem ne Ukrajincem in ne kateremukoli drugemu narodu," je poudaril minister.

Dodal je, da se sicer vprašanje omejitev uporabe zahodnega orožja za napade Kijeva na rusko ozemlje nanaša predvsem na tiste države članice, ki so Ukrajini pomagale z bolj zmogljivimi sistemi ofenzivne narave, ki bi teoretično gledano lahko delovali tudi na ruskem ozemlju. Dodal je, da danes niso sprejemali nobenih odločitev, saj je to v pristojnosti posameznih držav.

Obrambni ministri EU so o tem razpravljali, potem ko je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg zahodne zaveznice v ponedeljek pozval k ponovnemu premisleku o omejitvah, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega orožja za napade na Rusijo.

Stoltenberg je danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudaril, da pravica do samoobrambe vključuje tudi napade na legitimne vojaške tarče v Rusiji. To je še posebej relevantno zdaj, ko se najhujši spopadi odvijajo v regiji Harkov v bližini ukrajinsko-ruske meje, je dodal.

Pojasnil je, da nekatere zahodne države niso postavile nobenih omejitev, druge pa so jih. Pri omejitvah med drugim vztraja Nemčija, glede uporabe ameriškega orožja za napade na rusko ozemlje pa naj bi bil po poročanju tujih medijev zadržan tudi predsednik ZDA Joe Biden.

Minister Šarec je sicer v izjavi po zasedanju zagotovil, da bo Slovenija Ukrajince podpirala, dokler bodo imeli voljo, da se branijo. Po njegovih besedah je t. i. varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino, o katerem sta sredi meseca govorila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in slovenski premier Robert Golob, še v pripravi.

Kot je povedal Šarec, poleg sodelovanja na varnostnem področju predvideva še humanitarno, finančno, civilno, trgovinsko in gospodarsko podporo Ukrajini, pa tudi sprejemanje razseljenih oseb in podporo reformam. Ključnega pomena je še podpora okrevanju in obnovi države po koncu vojne. Kdaj bi lahko državi podpisali sporazum, ni želel ugibati, saj usklajevanja še potekajo.

Na zasedanju v Bruslju je minister podprl tudi vsa prizadevanja za krepitev obrambne pripravljenosti EU in zmogljivosti evropske obrambne industrije. Pri tem je treba po mnenju Slovenije posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem, je povedal.

Izpostavil je še, da ministrstvo posebno pozornost namenja raziskovalni dejavnosti na področju obrambe. Potem ko so leta 2022 za raziskave in razvoj namenili dva milijona evrov, so se lani ta sredstva povečala na nekaj manj kot 13 milijonov, letos pa bodo znašala 23 milijonov evrov.