Debakel Stevanovićeve Resnice: v vsej državi komaj en svetnik
SDS je na lokalnih volitvah dobila okoli 23 tisoč glasov več, Svoboda pa jih je izgubila skoraj 35 tisoč. Vpadljiv je tudi klavrn rezultat Resnice Zorana Stevanovića.
SDS je na lokalnih volitvah dobila okoli 23 tisoč glasov več, Svoboda pa jih je izgubila skoraj 35 tisoč. Vpadljiv je tudi klavrn rezultat Resnice Zorana Stevanovića.
Na nedeljskih lokalnih volitvah je bilo izvoljenih daleč največ samostojnih kandidatov oz. kandidatov, ki so se za županski položaj potegovali s podporo volivcev.
SDS je na prvem mestu med političnimi strankami po anketi, ki jo je za Delo izvedla Mediana, novembra v primerjavi z oktobrom pridobila 0,6 odstotne točko podpore. Gibanje Svoboda na drugem mestu je izgubilo 1,6 odstotne točke podpore.
Gibanje Svoboda je danes skupaj z Levico v DZ vložilo predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo, in sicer zlasti zaradi odnosa njegove vlade do Izraela.
Svoboda, SD in Levica predlagajo razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića. Manever sledi zavrnitvi dnevnega reda izrednih sej, s čimer DZ ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav.
Še Branku Grimsu, ki je že skoraj pred desetletji zasnoval prejšnji zakon o RTV Slovenija, kaj tako ekstremnega ni prišlo na misel, kot je Golobu oz. Levici.
Tri mandate je bila Cveta Zalokar Oražem poslanka DZ, bila je tudi županja Domžal. Nato se je umaknila iz politike in nekaj časa delovala v kulturi. Kaj počne danes?
Ko politiku uspe priplezati na oblast, lahko stakne višinsko bolezen. Govorica telesa je najbolj prepoznaven simptom.
Kar težko je ob spremljanju razprav v DZ ugotoviti, ali gre za zakonodajni postopek ali za casting za novo sezono balkanskega političnega resničnostnega šova.
Razmere na političnem parketu slaba dva meseca po državnozborskih volitvah ostajajo približno enake, pri čemer je Gibanje Svoboda s 25,9 odstotka nekoliko povečalo prednost pred SDS (22,4 odstotka).
Člani skupnega odbora DZ so zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok, opravili javno predstavitev.
»Izraelski tajni agentje« in njihova dognanja očitno Robertu Golobu in Svobodi niso škodovali, tudi Janezu Janši ne, a tudi koristili mu niso.
Zadnje ankete kažejo, da bo volilna tekma zelo izenačena, saj se razlika med največjo vladno in največjo opozicijsko stranko manjša.
Slovenija je po tragični smrti Aleša Šutarja doživela svoj 11. september, pravi poznavalec strateškega komuniciranja Dejan Verčič. Tu ni več levih in desnih.
DZ je z 59 glasovi za in štirim proti sprejel predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon. Podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicijskih SDS in NSi. Besedilo so sicer tudi danes spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD.
Prebilič utegne biti zelo razočaran po volitvah: iz Evropskega parlamenta se bo preselil v državni zbor, če pa bo hotel postati minister, bo moral podpreti Goloba.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev ni zbrala dovolj podpisov za izredno sejo DZ glede ustanovitve nove obrambne družbe Dovos, je danes v parlamentu dejal njen vodja in prvak Demokratov Anže Logar. Svoboda in SDS sta očitno v podobni koaliciji kot pri referendumu o Jek 2, je ocenil. Sam v Dovosu vidi "krajo desetletja na steroidih".
Anketa Vox populi za časnik Dnevnik je pokazala, da delo vlade kot uspešno ocenjuje 39,1 odstotka vprašanih, kar je največ po oktobru 2023. Na vrhu lestvice priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med strankami vodi SDS s 23,4 odstotka podpore, sledi Svoboda s 15,9 odstotka, obe z nekoliko nižjo podporo kot junija.
Evropski poslanec Vladimir Prebilič naj bi se po naših virih odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Svojo odločitev naj bi javno obelodanil na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, dva dni pred dnevom državnosti. Na volitvah naj bi nastopil s svojo stranko, ki mu jo bodo pomagali vzpostaviti nekdanji člani Gibanja Svoboda.
»Pred nami so težki meseci. Imamo privilegij, da so bili volivci jasni in so nam podelili veliko mandatov. Imamo trdno koalicijo, ki je programsko zelo enotna,« je ob prevzemu vlade 1. junija 2022 dejal premier Robert Golob. Dodal je še, da verjame, da bo mandat uspešen in da lahko zdaj nehajo govoriti in začnejo delati.