Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ, o tem danes na seji sveta Gibanja Svoboda sploh ni bilo govora, je po seji dejal prvak stranke Robert Golob. Se pa "zaradi preobremenjenosti" umika z mesta podpredsednice stranke. Golob je ocenil še, da je čas, da se preveri uresničevanje koalicijskih zavez in opravi razpravo o rekonstrukciji vlade.

Potem ko so v medijih zaokrožile neuradne informacije, da naj bi prvak Gibanja Svoboda Robert Golob predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič pozval k odstopu, v stranki za zdaj molčijo. Poslanci so se dopoldne sestali na seji poslanske skupine, o politični usodi Klakočar Zupančič pa naj bi bilo več znanega po sejah izvršnega odbora in sveta stranke.

Podpora vladi je padla že drugi mesec zapored, delo premierja Roberta Goloba in njegove ministrske ekipe namreč podpira najmanj volivcev doslej, vlada pa ima tudi največ nasprotnikov, kaže raziskava Mediane, ki jo je opravila za POP TV. Med strankami ima SDS prvič občutneje večjo podporo od Gibanja Svoboda, na tretje mesto pa se je povzpela SD.

Minuli teden je postregel z več menjavami v vladni ekipi. Zdravstveni resor je dobil novo vodstvo, poslovili pa so se trije ministri aktualne vlade. Koalicijski partnerji ob tem zatrjujejo, da o širši rekonstrukciji vlade za zdaj ne razpravljajo, pojavljajo pa se premisleki o smiselnosti pregleda doslej izpolnjenih ciljev koalicijske pogodbe.

Nemški kancler Olaf Scholz je danes izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore skrajni desnici na nedeljskih volitvah v dveh velikih nemških zveznih deželah Hessen in Bavarska. Na njih je desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) pridobila glasove, v Hessnu se je uvrstila celo na drugo mesto za konservativci.

V oktobrski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Delo opravila Mediana, je znatno padla podpora vladi in Gibanju Svoboda. Delo vlade je namreč pozitivno ocenilo 22 odstotkov vprašanih, negativno pa 42,1 odstotka. Med strankami je s 23-odstotno podporo na prvem mestu SDS, drugouvrščeno Svobodo pa bi izbralo 18,8 odstotka anketirancev.

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, bo nekdanjega poslanca SDS in župana občine Lendava Janeza Magyarja še ta teden prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije zaradi sumov korupcijskih ravnanj v štirih primerih, med drugim pri projektu gradnje večnamenske športne dvorane v občini.

Javnomnenjska podpora vladi je mesec dni po katastrofalnih poplavah znova padla, podpira jo namreč manj kot polovica vprašanih, kaže raziskava Mediane, ki jo je opravila za POP TV. Med strankami sta na vrhu skoraj povsem izenačeni SDS in Gibanje Svoboda, na tretje mesto pa se je povzpela Levica.

Predsedstvo SD se bo popoldne sestalo na seji, na kateri bodo razpravljali o aktualnih političnih temah. Na dnevnem redu bodo med drugim priprave na evropske volitve, za katere postopki evidentiranja v stranki tečejo že več mesecev. Oba evropska poslanca stranke, Matjaž Nemec in Milan Brglez, pa sta že napovedala, da si želita vnovične kandidature.

Največjima parlamentarnima strankama je v septembrski raziskavi Vox populi, ki jo je za Dnevnik izvedla Ninamedia, podpora nekoliko padla. Gibanje Svoboda bi volilo 22,6 odstotka volivcev (avgusta 23,7), SDS pa je podpora s 23,9 padla na 20,5 odstotka. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 49,3 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 45,4 odstotka.

Javnost je po anketi, ki jo za časnik Delo izvaja Mediana, naklonjena vsaj načelnemu poenotenju, s katerim se je politika odzvala na posledice uničujočih poplav. Sodelujoči v anketi so namreč prav vsem politikom, uvrščenim na lestvico, namenili višjo oceno kot pred mesecem dni. Povišal se je tudi delež tistih, ki so zadovoljni z delom vlade.

V NSi so zaključili evidentiranje kandidatov za prihajajoče evropske volitve. Med evidentiranimi kandidati je tudi aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak, kar pa sicer še ne pomeni, da se bo za kandidaturo tudi odločila. Odločitev o tem naj bi bila znana, ko bo stranka prejela odgovor o morebitnem sodelovanju z drugimi strankami ali listami.

NSi danes v Portorožu začenja dvodnevno klavzuro stranke. Tradicionalni letni posvet vodstva bo tokrat posvečen razmeram po nedavnih poplavah, kot tudi načrtom NSi za jesen. Beseda bo tekla še o pripravah na evropske volitve, ob čemer bi lahko postalo jasno, ali se bo za vnovično kandidaturo odločila aktualna evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Po poročanju Dela se bodo za zaprtimi vrati pogovarjali tudi z Igorjem Lukšičem, nekdanjim predsednikom SD.

Po odhodu Luka Meseca z vrha stranke se začenja boj za politično preživetje Levice. Ne ministrica Asta Vrečko ne poslanec Miha Kordiš nimata dovolj karizme, da jo obdržita v parlamentu.

Luka Mesec se z izvolitvijo Aste Vrečko na čelo Levice po desetih letih poslavlja od vodenja stranke. Dolgoletni aktivist je v poslanske klopi prvič sedel leta 2014, stranko pa je po letih delovanja v opoziciji pripeljal v vlado, v kateri je podpredsednik. Vodenju stranke se je odpovedal po nezaupnici dela stranke.

Novoizvoljena koordinatorka Levice Asta Vrečko obljublja, da bo svoj mandat na čelu Levice usmerila v utrditev stranke na terenu. Med prvimi koraki novega vodstva tako napoveduje odhod na teren, pogovor s članstvom in lokalnim odbori. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna stranka na levi, ki si prizadeva za dostojno življenje za vse," je dejala.

Delo vlade po več kot šestih mesecih znova podpira več kot polovica vprašanih, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Med strankami je Gibanje Svoboda za las prehitelo SDS.

Največja opozicijska stranka SDS je v avgustovski raziskavi Vox populi, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla Ninamedia, za 0,2 odstotne točke prehitela vladajočo Gibanje Svoboda. Slednjo bi, če bi bile volitve to nedeljo, volilo 23,7 odstotkov vprašanih (julija 26), opozicijsko SDS pa 23,9 (julija 20,9).

Madžarski premier Viktor Orban se je v soboto v svojem uradu v Budimpešti pogovarjal s predsednikom SDS in bivšim slovenskim premierjem Janezom Janšo, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Med drugim sta govorila o škodi, ki jo je nedavna ujma povzročila v Sloveniji, po kateri ji je pomoč poslala tudi Madžarska.

Predsedniki parlamentarnih strank so na srečanju, ki so ga ocenili kot konstruktivnega, izmenjali poglede o predlogih ukrepov, ki bi jih uvrstili v interventni zakon za sanacijo poplav. Med danes omenjenimi ukrepi so solidarnostne delovne sobote, izdaja državnih obveznic in subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme.