Še v četrtek so poslanci SDS pričakovali, da bo Danijel Krivec še naprej vodja njihove poslanske skupine, v petek pa se je zgodil preobrat: predsednik Janez Janša je za novo vodjo določil Jelko Godec, državno sekretarko v svojem kabinetu.

V SDS nekateri na skrivaj razmišljajo, da bi svojega prvaka Janeza Janšo poslali v Bruselj in nato ustoličili Anžeta Logarja, vendar gre bolj za sanje brez realne podlage. Dolgoletni vladar stranke se ne bo kar tako umaknil, za sabo ima vojsko zvestih »vernikov«.

Dr. Miha Brejc, nekdanji podpredsednik državnega zbora in evropski poslanec, upa, da se bodo razmere po volitvah vendarle normalizirale in strasti umirile. Pozdravlja utrditev dveh močnih političnih sil, ki bi tekmovali na volitvah – tudi drugod je podobno.

Po tednu ali dveh predaha, da je prišel k sebi zaradi poraza na aprilskih volitvah, je Janez Janša že začel kampanjo za naslednje parlamentarne volitve. Nekateri njegovi najbolj goreči privrženci si jih želijo čim prej, zato po družbenih omrežjih sejejo dvom o regularnosti volitev. Pisarijo, da naj bi bile poneverjene, ukradene, da se je spet zgodila volilna prevara in da bi jih zato morali ponoviti. A ponovljene volitve, kot kažejo majske raziskave javnega mnenja, bi prinesle še večjo zmago Gibanja Svoboda in še večji poraz SDS.

Robert Golob, bodoči mandatar, o početju SDS, ki trdi, da je kooperativna in konstruktivna

Med prvomajskimi prazniki je Krščanski forum SDS v sodelovanju z Združenjem za vrednote osamosvojitve (VSO) organiziral romanje za domovino v Medžugorje, po katerem so se pojavili očitki glede vodiča Gašperja Blažiča, novinarja Demokracije. Med romarji je bila tudi poslanka SDS Alenka Jeraj, ki je na svojem FB profilu objavila številne fotografije.

Kjerkoli se televizijski voditelj Igor Pirkovič pojavi, dviguje prah s svojo miselnostjo, v zgodovino slovenske televizije bo zagotovo prišel kot prvi voditelj na nacionalni televiziji, ki so mu gostje zbežali iz oddaje. Vrata na Kolodvorski zaradi njega treskajo že leta, njegovi kolegi so proti njemu že večkrat protestirali, med drugim mu ves čas pripisujejo tudi odkrito navijanje za desno politično opcijo. Kaj je res?

Po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica državnega zbora se je pred vložiščem nabrala gneča. Strokovni sodelavci SDS, NSI in Gibanja Svoboda so medsebojno tekmovali, kdo bo prvi vložil predloge za spremembo zakonov.

V SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov. SDS jih je vložila okoli 30, med drugim predlog sprememb zakonov o medijih, o RTVS in o STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke".

Razplet, kakršen se je začel po slabi polovici mandata z odstopom Šarca, se ob zdajšnjem razmerju moči – 14 poslancev manj ima SDS od zmagovitega Gibanja Svoboda (GS) – ne more zgoditi. Res imata SDS in Nova Slovenija celo 35 poslancev, nimata pa od kod za sestavo vlade pridobiti kar enajst poslancev, kot lepo pravi dr. Granda: SDS in NSI sta volilni izid izboljšali, toda tega zadovoljstva nimata s kom deliti.

»A poznate koga, ki je volil za Goloba?« svoje gledalce na Nova24TV sprašuje Janšev dežurni razlagalec resnice Boris Tomašič. Ne, pa jih res ne, zgroženo prikimavajo gledalci, Francelj pa celo pokliče v studio: »Tu v bifeju smo zdaj trije, nihče od nas ni volil Goloba.« Medtem je tviterašica Lotta vsa sumničava, češ da na tviterju ni slišala nikogar reči, da bo glasoval za Goloba in kako, za vraga, so lahko volilni rezultati takšni, kot so.

Premier in prvak SDS Janez Janša piše, da se je Reporter ustrelil v koleno s člankom, da se sta on in Tonin z zgražanjem nad predstavo, ki kritizira histerično »domoljubje«, usekala mimo. Na njegovo stran se je postavil še župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, a je fotografija, ki so jo objavile Primorske novice, je oba postavila na laž.

Politična polarizacija in medsebojno sovraštvo med glavnimi političnimi akterji sta v Sloveniji naredila tako globok prepad, da se je ob zadnjih volitvah pojavilo celo vprašanje, ali bo poražena stran sploh priznala rezultat volitev. Janez Janša jih tokrat je, čeprav s stisnjenimi zobmi. Vendarle ni sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu, ki še naprej širi laži o volilni prevari in ne priznava zmage Joeja Bidna.

Prva raziskava Mediane za Delo po volitvah je pokazala, da je podpora Gibanja Svoboda bistveno višja kot pred volitvami, medtem ko SD, Levico in več strank pred vrati parlamenta podpira manj anketiranih. Gibanje Svoboda, ki bi ga marca podprlo 18,8 odstotka, aprila pa 19,8 odstotka vprašanih, je zadnji anketi prejelo 26,4-odstotno podporo.

Za nami so četrte volitve, ki jih je v boju za zmago izgubil Janez Janša, po tem ko mu je bilo prvič dano zmagati leta 2004. Nasledniku Jožeta Pučnika se stolček, na katerem sedi že domala tri desetletja, tudi tokrat ni niti zamajal.

Predsednik vlade Janez Janša je na volitvah v mestu Grosuplje doživel hladno prho, reševale so ga okoliške vasi. V volilnem okraju je prejel vsega skupaj 145 glasov več kot kandidatka Gibanja Svoboda Lucija Ana Vrščaj in jo tako za las premagal.

Ministri odhajajoče vlade Janeza Janše si bodo morali po izvolitvi nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba poiskati nove službe, do takrat pa bodo lahko prejemali nadomestilo, vendar največ šest mesecev. Med njimi je tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je po naših informacijah že prvi dan po volitvah poklical v Družbo za razvoj infrastrukture in se zanimal za vrnitev na staro delovno mesto.

Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.

Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.