Kmetiča naj bi se v Reporterju lotili, ker naj bi bil »velik trn v peti tistim, ki jih je »jebeno več« in so prepričani, da je nacionalna RTV lahko samo njihova«. Ne pa, recimo, ker verjamemo naši sodelavki, ki se je prostovoljno izpovedala o svoji travmatični izkušnji z možakom, ki ga v Janševi sferi častijo kot junaka zaradi njegove pritiskanja na novinarje na RTV Slovenija. Istočasno relativizirajo razvpiti posnetek, v katerem se Kmetič hvali, kako bi uredil razmere na RTV: »Dvema, trem bomo dali odpoved, potem pa bo mir!«
Še posebej nizkotno pa se v Demokraciji lotijo Katarine Keček, ki jo opišejo kot novinarko s »težko življenjsko zgodbo«. Opišejo njeno travmatično izkušnjo z izbrisom in izpostavijo smrt sina Maksa ter njeno aktualno borbo z rakom, nazadnje pa celo podvomijo, da je ona res avtorica članka o Kmetiču. S tem namigujejo, da zaradi bolezni sploh ne bi mogla delati, kar nikakor ne drži. Katarina Keček se sicer hrabro bori z rakom, a hkrati tudi piše – ne samo za Reporter.
Na plano potegnejo tudi nekdanjega direktorja POP TV Tomaža Peroviča in sprašujejo, zakaj ni nikoli spregovoril o izkušnje Kečkove, če naj bi mu ona povedala, kaj ji je Kmetič naredil. Odgovor je sicer v članku Kečkove – Peroviču in tedanji urednici, danes že pokojni Špeli Šipek, je povedala, kaj se ji je zgodilo, oba sta jo podprla, a obenem sta ji prepustila, da se sama odloči, ali bo šla z zgodbo v javnost ali ne. Zakaj ni šla, Kečkova pojasni v članku v Reporterju, za katerega pa si pri Demokraciji ne želijo, da bi ga njeni bralci sploh prebrali.
Kmetič je za Demokracijo sicer zanikal, da bi spolno napadel Kečkovo, pravi tudi, da ne bo šel v tožbo. Mimogrede, pod člankom v Demokraciji je kot avtor podpisan Tomaž S. Medved – po naših informacijah gre za psevdonim, avtor članka pa je Gašper Blažič, ki je pred leti o Kmetiču napisal knjigo Stavka, ki je iztirila rdeči režim. V članku tako izdatno piha na dušo Kmetiču, ki ga predstavi kot »izkušenega 70-letnega civilnodružbenega aktivista« in ključno osebo v železničarski stavki leta 1988. Kot nekakšnega slovenskega Lecha Waleso, torej, le da je Kmetič tako po zaslugah kot tudi po značaju zelo daleč od slavnega poljskega nobelovca.
V obrambi Kmetiča poleg Janševih medijev sodelujejo tudi ljubiteljski propagandisti SDS na družbenih omrežjih. Nekdanji politik Zelenih in zdaj na twitterju in v programskem svetu RTVS zvesti vojščak SDS Vane Gošnik je v bran vzel svojega kolega v programskem svetu.
»Denimo, da za Reporter izjavim, da me je pred 28-timi leti v dvigalu RTV napadla Paškova. Nemudoma me toži, jaz pa, revež, brez dokazov in prič,« je tvitnik Gošnik. Kot celoten Janšev propagandni stroj je zavzel pozicijo, da poskušamo v Reporterju oblatiti Kmetiča.
Ta je bil svoj čas razvpit železničarski sindikalist, danes pa je še bolj razvpit član programskega sveta RTV Slovenija, ki je pred volitvami grozil s čistkami na TV Slovenija in je članom SDS na predvolilnih shodih razlagal, kaj vse so s strani Janše nastavljeni svetniki in funkcionarji nacionalne RTV že (in še bodo) postorili, da bi ideološko uravnotežili RTV Slovenija.
»Kakšna kuzlarija je pa zdaj to. Kaj boste po razpadu Necenzuriranega zdaj vi prevzeli njihovo vlogo. Sicer pa, na RTV-ju ni nobenih dam, ki bi jih lahko spolno napadel. So po večini same presstitutke,« je v odziv na pisanje Reporterja o napadu Slavka Kmetiča na Kečkovo tvitnil Ciril Jenko. Gošnik je Jenkov »čivk« retvital.
A še zdaleč ni edini, ki mu je stopil v bran Kmetiču. Bivši in sedanji poslanci SDS se zavzemajo zanj in mečejo v nič pričevanje novinarke, ki si je drznila izpostaviti Kmetiča.
