Nedavno je odstopil vodja Urada vlade za narodnosti Janez Doltar, katerega so pri Društvu Ključ obtožili za nestrokovnost, neprimerno vedenje in celo spolno nadlegovanje uslužbenk Urada. Doltar očitke zavrača in pravi: v ozadju je bila agenda njegove odstranitve s položaja, da bi se potem na proračunu Urada pasli nevladniki povezani s stranko Levica.

Vlada Roberta Goloba bi morala do konca tega leta pripraviti zakonodajne spremembe, »ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitev družbene odgovornosti posameznika.« Storili niso nič.

Namesto, da bi se zagovornik načela enakosti Miha Lobnik zavzel, da Romi (posebej na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja) prenehajo s škodljivimi življenjskimi vzorci, s katerimi ogrožajo druge in večinsko tudi živijo na račun drugih, še naprej podtika, da so Romi v Sloveniji sistematično diskriminirani.

Kljub temu da zagovornik načela enakost Miha Lobnik vztrajno zavaja javnost, češ da so Romi v Sloveniji diskriminirani, pa denarna pomoč tej skupnosti iz leta v leto raste.

Objavljamo natančne podatke, koliko denarja in za kakšen namen novomeška občina porablja za tamkajšnjo romsko skupnost. V zameno se položaj glede Romov še poslabšuje. Še več je kriminala, zgolj nekaj odstotkov Romov zaključi osnovno šolo, le peščica jih je zaposlenih, deviantno obnašanje se stopnjuje, saj zanj ni nobenih posledic, romska populacija pa narašča.

Reporterjeva novinarka se je odpravila v najbolj razvpito romsko naselje v Sloveniji. Kaj je tam izkusila in s kakšnimi vtisi se je vrnila v Ljubljano.

Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Nenad Glücks sta po rodu Dolenjca in na romsko problematiko v pokrajini gledata drugače, kot jo vidijo drugje v Sloveniji. V novi epizodi Reporter podkasta malce politično nekorektno spregovorita o vroči temi.

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice v odboru za delo državnega zbora so prejšnji teden ustavili postopek sprejemanja zakonodaje, ki bi privedla do bolj odgovornega obnašanja Romov na območju jugovzhodne Slovenije. Posredno so s tem podprli spiralo neizobrazbe, nezaposlenosti in kriminala v romski skupnosti, prebivalstvu pa vzemajo pravico do varnosti.

Novomeški župan Gregor Macedoni v intervjuju za Reporter opozarja, da lahko romska problematika v občini eskalira na način, ki si ga nihče ne želi. Misli na dejanja, ki bi lahko bila posledica prevelike posesti nelegalnega orožja v romski skupnosti.

V Dobruški vasi v dolenjski občini Škocjan je moški z zračno puško grozil lastniku zemljišča, nato pa še policistom, ki jih je za povrh napadla skupina Romov iz romskega naselja. V vas je bilo napotenih več dodatnih policijskih patrulj, ki so prijele štiri ljudi. Policistka in policist sta bila ob tem lažje poškodovana, poroča Svet24TV.

V občini Ivančna Gorica naj bi v zadnjem času beležili povečano število vlomov, predvsem na gradbišča in v gospodarske objekte. O tem so na nedavnem sestanku govorili predstavniki občine in policije ter ugotovili, da bi potrebovali večje število policistov. Zaradi kraj so se samoorganizirali tudi podjetniki, čemur pa policija ni naklonjena.

Romi namreč neromom pravijo civili, in ti civili iz grosupeljske novejše stanovanjske soseske Sončni dvori že deset let opozarjajo na problematične sosede iz bližnjega romskega naselja Smrekec. Sončni dvori niso nujno sončni. Pogosto so zaviti v smrdljiv dim, ki se vije iz Smrekca, Romi navijajo glasno balkansko glasbo, kradejo, uničujejo lastnino, izsiljujejo. Prebivalci se sprašujejo, ali so državljani drugega reda.

Prejšnji teden so mediji objavili dobro novico za prebivalce 11 občin na jugovzhodu Slovenije (Dolenjska, Posavje in Bela krajina). Na pobudo županov 11 občin so volivci zbrali potrebnih pet tisoč podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov s področja socialne politike in šolstva v državni zbor.

Enajstim občinam iz jugovzhodne Slovenije in Posavja je uspelo zbrati potrebnih 5000 podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov za urejanje romskih vprašanj v državni zbor. Z zbiranjem podpisov bodo vseeno nadaljevali do roka, ki jim je na voljo, to je do 14. julija, so sporočili.

V jugovzhodni Sloveniji, na Dolenjskem, Kočevskem in v Posavju, tiktaka socialna bomba, če se romske problematike končno ne bo ustrezno naslovilo.

Pri žrtvah komunističnega nasilja gre za kategorijo žrtev, ki je bila in je delno še zapostavljena, zato ocenjujemo, da je obeležitev dneva v njihov spomin več kot smiselna, v izjavi skupina slovenskih zgodovinarjev poziva vlado, naj vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je imela pred kratkim posvet s predstavniki romske skupnosti, na katerem je bil tudi državni sekretar iz kabineta predsednika vlade dr. Anton Grizold. Slednji je vodja delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se je prvič sestala pred skoraj pol leta. Na posvetu je Grizold dejal, da se bo delovna skupina lotila reševanja izzivov dvotirno – z akcijskim načrtom za najbolj pereče težave in s sistemskimi rešitvami.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v izjavi za javnost po posvetu ob svetovnem dnevu Romov dejala, da je romska skupnost še vedno zelo zapostavljena in brez dostopa do osnovnih pravic, kot so denimo pitna voda, izobraževanje in socialna ter zdravstvena oskrba. Predstavnik Romov je bil kritičen, da se o teh zadevah pogovarjamo že 30 let.

Franci Kek gotovo ne sodi med »desničarje«, vendar so njegova opozorila glede reševanja romske problematike na državni ravni naletela na gluha ušesa.

Ena od nujnih stvari, katerih bi se morala resno lotiti vlada Roberta Goloba, je tudi reševanje romske problematike posebej na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Težave se tam z leti ne odpravljajo, pač pa se zaradi rasti romske populacije ob hkratnem ohranjanju škodljivih vzorcev stopnjujejo.