V občini Ivančna Gorica naj bi v zadnjem času beležili povečano število vlomov, predvsem na gradbišča in v gospodarske objekte. O tem so na nedavnem sestanku govorili predstavniki občine in policije ter ugotovili, da bi potrebovali večje število policistov. Zaradi kraj so se samoorganizirali tudi podjetniki, čemur pa policija ni naklonjena.

Romi namreč neromom pravijo civili, in ti civili iz grosupeljske novejše stanovanjske soseske Sončni dvori že deset let opozarjajo na problematične sosede iz bližnjega romskega naselja Smrekec. Sončni dvori niso nujno sončni. Pogosto so zaviti v smrdljiv dim, ki se vije iz Smrekca, Romi navijajo glasno balkansko glasbo, kradejo, uničujejo lastnino, izsiljujejo. Prebivalci se sprašujejo, ali so državljani drugega reda.

Prejšnji teden so mediji objavili dobro novico za prebivalce 11 občin na jugovzhodu Slovenije (Dolenjska, Posavje in Bela krajina). Na pobudo županov 11 občin so volivci zbrali potrebnih pet tisoč podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov s področja socialne politike in šolstva v državni zbor.

Enajstim občinam iz jugovzhodne Slovenije in Posavja je uspelo zbrati potrebnih 5000 podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov za urejanje romskih vprašanj v državni zbor. Z zbiranjem podpisov bodo vseeno nadaljevali do roka, ki jim je na voljo, to je do 14. julija, so sporočili.

V jugovzhodni Sloveniji, na Dolenjskem, Kočevskem in v Posavju, tiktaka socialna bomba, če se romske problematike končno ne bo ustrezno naslovilo.

Pri žrtvah komunističnega nasilja gre za kategorijo žrtev, ki je bila in je delno še zapostavljena, zato ocenjujemo, da je obeležitev dneva v njihov spomin več kot smiselna, v izjavi skupina slovenskih zgodovinarjev poziva vlado, naj vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je imela pred kratkim posvet s predstavniki romske skupnosti, na katerem je bil tudi državni sekretar iz kabineta predsednika vlade dr. Anton Grizold. Slednji je vodja delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki se je prvič sestala pred skoraj pol leta. Na posvetu je Grizold dejal, da se bo delovna skupina lotila reševanja izzivov dvotirno – z akcijskim načrtom za najbolj pereče težave in s sistemskimi rešitvami.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v izjavi za javnost po posvetu ob svetovnem dnevu Romov dejala, da je romska skupnost še vedno zelo zapostavljena in brez dostopa do osnovnih pravic, kot so denimo pitna voda, izobraževanje in socialna ter zdravstvena oskrba. Predstavnik Romov je bil kritičen, da se o teh zadevah pogovarjamo že 30 let.

Franci Kek gotovo ne sodi med »desničarje«, vendar so njegova opozorila glede reševanja romske problematike na državni ravni naletela na gluha ušesa.

Ena od nujnih stvari, katerih bi se morala resno lotiti vlada Roberta Goloba, je tudi reševanje romske problematike posebej na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Težave se tam z leti ne odpravljajo, pač pa se zaradi rasti romske populacije ob hkratnem ohranjanju škodljivih vzorcev stopnjujejo.

Romska kalvarija je zelo večplastna, zato je odklanjanje pokopa ostankov zamolčanih žrtev Romov v Ljubljani, pri čemer trmasto vztraja ljubljanski župan Zoran Janković, vredno obžalovanje in obsodbe. Kot ugotavlja član odbora za izkop in pieteten pokop med vojno pobitih Romov dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, je romska manjšina pri nas med drugo svetovno vojno doživela okoli 70-odstotni pomor celotne populacije (vsaj 250) – zagrešila je tako okupatorska stran kot so ga tudi partizanske enote. Omenimo Mačkovec, Iško vas, Sodražico, Horjul in Kanižarico.

Preiskovalni sodnik novomeškega sodišča je za 25-letnega osumljenca sobotnega umora v novomeškem romskem naselju Brezje Mirka Pilingerja odredil pripor. Ovaden je zaradi umora in poskusa uboja. Policija je v zvezi z dogodkom odvzela prostor tudi 20-letniku, so povedali na PU Novo mesto, kjer so danes predstavili podrobnosti dogajanja.

Ko me je Tamara Lah, dolgoletna članica malteškega reda v Sloveniji, povabila na Debeli rtič, v mladinsko zdravilišče, kjer že leta s pomočjo cerkve in donatorjev organizirajo počitnikovanje za romske otroke iz naselja Pušča v Prekmurju, sem takoj rekla da.

V Sloveniji danes prvič obeležujemo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tako je pred dnevi odločila vlada Janeza Janše, ki je pri tem izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je pred petimi leti sprejelo sklep, da se 17. maja vsako leto obeležuje kot dan Slovenske vojske. Toda premier Janez Janša, ki je kot član predsedstva VSO sprejel tak sklep, je na zadnji seji vlade ta dan namenil žrtvam komunizma.

Tožilstvo je zaradi umora 77-letnega Grosupeljčana Slavca Knaflja marca letos vložilo obtožnico zoper štiri moške. Obtožnica, v kateri je podrobneje opisano nasilje, jim očita, da so umor storili iz koristoljubja. Obtožnica še ni pravnomočna, grozi pa jim od 15 do 30 let zapora, poročata časnika Delo in Slovenske novice.

V Občini Škocjan se trudijo čim bolj razviti poslovno cono, a se po besedah župana Jožeta Kaplerja pri tem soočajo s krajami in grožnjami tamkajšnjih Romov. O tem je nedavno govoril tudi s predstavniki policije in dobil zagotovila, da bo policija okrepila nadzor. Tako župan kot v zvezi Romov sicer izpostavljajo, da gre za dejanja posameznikov.

Mnogi, ki zgolj površno spremljajo življenje Romov na Dolenjskem, imajo vtis, kako ljubeč odnos imajo Romi do svojih otrok. Toda podatki, ki so jih zbrali v Zdravstvenem domu Kočevje, pričajo, da so romski otroci bistveno bolj ogroženi od neromskih ravno zaradi ravnanja njihovih staršev.

V CSD Kočevje so z vsemi Romi (prejemniki socialne pomoči), ki so jih obravnavali zaradi dolgov in neplačevanja položnic, sklenili dogovor, da ima CSD »roko nad plačevanjem«.

Nedavno so trije mladi kočevski Romi (in njihov bratranec z Obale) do smrti pretepli 77-letnika pri Grosupljem. Obstajajo kazalci, da romska populacija v Kočevju izrazito izstopa glede kriminala, neizobraženosti, nezaposlenosti, prejemanja socialne pomoči. Eden glavnih razlogov za to je njihova (samo)getoizacija, saj jih velika večina izolirano živi v naseljih okoli Kočevja in tam poteka njihova socializacija.