Luka Lisjak Gabrijelčič, politični analitik

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, je včeraj pričal tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Zanikal je, da bi mu premier Robert Golob naročil kadrovske čistke na policiji. "Policija ne more biti organ, kjer bi se politika igrala, odstavljala ali postavljala," je poudaril.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v Rimu sprejela slovenskega kolega Roberta Goloba in ga, vidno izgubljenega v finesah državniškega protokola, usmerjala po rdeči preprogi in ob poziranju za kamere.

Znebili bi se Roberta Goloba in vladali naprej. Takšen načrt imajo. Na predčasne volitve, ki jih predlaga prvak opozicije Janez Janša, ne bi šli. Kdo bi se rad znebil Goloba, je bolj ali manj jasno. Gre za še vedno vplivni krog nekdanjega predsednika partije in države Milana Kučana, za nekatere močne predstavnike kapitala, za »spindoktorje«…

Prvak SDS Janez Janša se spet predstavlja kot »up edini« po razočaranju nad novim obrazom Robertom Golobom. Poziva na predčasne volitve in čaka na priložnost za zmago nad sedanjimi vladnimi veljaki. Kakšne so v resnici njegove možnosti za vnovičen pohod na oblast in kdo bi sploh še šel z njim v španovijo

Z enim od najpomembnejših obrazov SDS Anjo Bah Žibert smo se v intervjuju za Reporter v prvi vrsti pogovarjali o problematiki ilegalnih migracij. Število teh narašča, tako Slovenija kot druge evropske države pa se ne morejo pohvaliti z integracijo prišlekov.

Zadnji težko pričakovani vrh koalicije je bil prej kot ne le predstava za javnost. Napovedi kakšne vse ukrepe in zakonodajo bo sprejela vlada, se še naprej anulirajo skoraj hitreje kot se porodijo.

Spet prevladuje vtis, da poskušajo posamezniki z zvezami v njihovem interesu ali interesu njihovih prijateljev ali somišljenikov s posredovanjem in pritiski spremeniti zakonite odločitve vlade Roberta Goloba.

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav na seji državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) nista mogla dokazati resničnosti svojih trditev, da naj bi na zamik aretacije ruskih vohunov vplival premier Robert Golob.

Gibanje Svoboda je na objavilo odziv na izjavo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič za Večer – trdijo, da so bile njene besede v Večerovem članku »Ne bom se pustila ne Golobu ne Janši« napačno izpostavljene.

Po današnji seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je njen predsednik Janez Žakelj (NSi) v izjavi za medije povedal, da bo na podlagi sklepa vabilo na sejo prejel tudi predsednik vlade Robert Golob. Po Žakljevih besedah namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov.

Predsednik vlade Robert Golob je današnji pogovor vodstev koalicijskih strank označil kot konstruktiven, spoštljiv, mestoma tudi analitično kritičen. Skupni zaključek je bil, da koalicija ostaja enotna in trdna, je dejal. Pogovorili so se o prioritetah in večji učinkovitosti, o rekonstrukciji vlade pa po njegovih besedah danes niso govorili.

Po politično burnem mesecu, ki so ga zaznamovali odhodi več ministrov, napetosti v koaliciji in premierjeva napoved o krčenju ministrske ekipe, bodo danes za skupno mizo sedla vodstva koalicijskih strank. Rdeča nit sestanka bo rekonstrukcija vlade in pregled uresničevanja koalicijskih zavez. Slednje kot nujno ocenjujejo predvsem v SD in Levici.

Parlamentarna politika išče široko soglasje glede vsebine zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, je po srečanju parlamentarnih strank na temo priprave zakona povedal premier Robert Golob. Optimističen je, da bo ta konsenz mogoče doseči, tudi s socialnimi partnerji in občinami. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je obnovil svoj klan in s pomočjo Nataše Pirc Musar, Urške Klakočar Zupančič, Tatjane Bobnar ter Mojce Šetinc Pašek maje vlado Roberta Goloba. Burne razmere v državni politiki sta v novi epizodi Reporter podkasta komentirala odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar.

Predsednik vlade Robert Golob je močno oslabljen. V interesu omrežij moči in t. i. stricev iz ozadja je zaradi vse več afer tudi oslabljena vlada. Tudi koalicijskima strankama, SD in Levici, kar ustreza – ne glede na izraženo zaskrbljenost – položaj, ko sta tarča predsednik vlade Robert Golob in največja vladna stranka.

»Tudi o svojem odstopu sem že dostikrat bral v medijih, ampak tega filma Janez Janša ne bo videl,« je predsednik vlade Robert Golob izjavil po seji sveta Gibanja Svoboda prejšnji teden. S tem je zavrnil (dez)informacije v nekaterih medijih, da naj bi pozval k odstopu predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je po seji sveta stranke stala ob njem, res pa je (zaradi preobremenjenosti z državniško funkcijo) odstopila s položaja podpredsednice stranke.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

V ozadju aktualnega dogajanja v Gibanju Svoboda se odvija zakulisni spopad med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Njena svetovalka Tatjana Bobnar je s svojim pričanjem v državnem zboru skušala diskreditirati premierja in vznemirila njegove koalicijske partnerje.

Ali, če damo na stran kulturnobojniške teme, obstaja ideologija te vlade? Pojasnjujemo, zakaj se tega tudi v teh kaotično dramatičnih dneh in tednih zavedajo le v Levici.