Upokojeni 67-letni polkovnik Slovenske vojske, ki se je več kot 30 let uspešno ukvarjal s kozjerejo in ekoloških sadjarstvom, je bil njegova prva izbira že ob sestavljanju vlade, a se je zaradi ženske kvote v vladi odločil za Ireno Šinko. Po njeni razrešitvi je takoj poklical kandidata, ki mu je pripravljal že kmetijski program za stranko pred volitvami.
Vse je bilo dogovorjeno, vendar so zaradi Adamičeve odsotnosti (bil je v tujini) kandidaturo prestavili na čas po počitnicah. Vmes se je vrnil, prišel na pogovor na poslansko skupino, kjer pa z njim niso bili zadovoljni. Najbolj glasen nasprotnik je bil najmlajši poslanec Lenart Žavbi, prav tako naj bi njegovi kandidaturi nasprotovala tudi Nataša Avšič Bogovič, pred volitvami svetovalka v družbi Gen- I, torej premierjeva tesna sodelavka. Vodja poslanske skupine Borut Sajovic pa naj bi kar zapustil sestanek.
Poslanci so ponižali svojega predsednika, ki mu pravzaprav dolgujejo to, da sedijo v državnem zboru. S tem so mu sporočili, da se lahko tudi njega kadarkoli odkrižajo.
Sočasno so najbolj vplivni mediji brili norce iz premierjevega kandidata, ki so ga predstavljali kot vojaka in kozjerejca, celo kot militantneža, čeprav je diplomiral na ljubljanski biotehnični fakulteti in je iz zapuščene kmetije na obrobju Ljubljane ustvaril zgodbo o uspehu. Že omenjeni Žavbi, sicer sin znanega novinarja Aleksandra Lucuja, pa je naokoli razlagal, da poslanci niti slučajno ne bodo podprli Adamiča, ker da ni primeren za ministra.
No, na koncu so Goloba prisilili, da je za novo kmetijsko ministrico predlagal njihovo kolegico Matejo Čalušić, ki po strokovnih referencah sploh ne presega Adamiča. Kot je razvidno iz njene uradne biografije, je pred volitvami vodila gostinski lokal v lasti njene družine, poleg tega prodajala škropivo za plevel, povezala se je z vinarji in med drugim bila tudi sommelierka. Tudi ona je diplomirala na ljubljanski biotehnični fakulteti, vendar na smeri agronomije, Adamič je diplomirani inženir zootehnike.
Dogajanje v poslanski skupini Gibanja Svoboda kaže na nemoč predsednika vlade, ki ima v vsaki normalni državi pravico, da si izbere ministrsko ekipo po lastni presoji, v Sloveniji pa mu to onemogoča ustava, po kateri mora ministre potrjevati državni zbor. Še več, poslanci so ponižali svojega predsednika, ki pravzaprav dolgujejo to, da sedijo v državnem zboru.
S tem so mu sporočili, da se lahko tudi njega kadarkoli odkrižajo. Denimo v primeru negativnega poročila KPK glede pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Morda bodo novega premierja našli kar v lastnih vrstah.