V tokratni rubriki Obrazi podjetništva si lahko preberete uspešno zgodbo Zasavčanke Marjete Hribar, ki je dala premogu ali kuolmu, kot rečejo tu, povsem novo podobo. Le kdo bi si pred desetletji mislim ali pričakoval, da bo premog nekoč postal nakit.

Zasledila sem, da je bil minister za zdravje B. Loredan na digitalnem izobraževanju na Finskem in v Estoniji, da bi njihovo prakso prenesel v Slovenijo. Morda bi bilo dobro, če bi šel še na Štukljevo cesto v Ljubljani, kjer ima sedež podjetje Better, ki bo s svojo digitalno platformo poskrbelo, da bo angleški zdravstveni sistem »obvladal« deset milijonov Angležev in preprečil podvajanja in podobne zadeve, ki so se pri naših dveh milijonih Slovencev nakopičile in dodatno podaljšale čakalne vrste. Z informacijskim sistemom v zdravstvu smo kakšnih deset let zadaj …

Milijon let je bilo potrebnih, da so se rastline spremenile v premog. Veliko časa je preteklo, da so naši predniki spoznali njegovo uporabnost. Sprva za zdravilo za živijo. Kasneje dolga leta za kurivo.

Agencija za zaščito okolja (EPA) je odpravila omejitev gradnje novih termoelektrarn na premog, ki segajo v čas nekdanjega predsednika Baracka Obame. Ameriški predsednik Donald Trump si namreč želi oživeti premogovniško industrijo. Na srečo okolja v ZDA pa za gradnje termoelektrarn v ameriškem zasebnem sektorju ni zanimanja.

V vseh treh izmenah Premogovnika Velenje bo danes potekala dveurna opozorilna stavka. Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) se namreč z vodstvom družbe na ponedeljkovih pogajanjih ni uspel dogovoriti glede efektivnega delovnega časa, o višini regresa pa se bodo pogajali v okviru prenove kolektivne pogodbe za premogovništvo.

Odločilno vlogo pri gradnji najdražjega in najbolj razvpitega projekta v zgodovini Slovenije TEŠ 6 je imel Premogovnik Velenje, saj je vodstvo rudnika zavajalo s ceno in zalogami premoga.

Ameriški predsednik Trump je z izvršnim ukazom odpravil vrsto Obamovih ukrepov, namenjenih omejevanju podnebnih sprememb.