Netanjahu je eden najvplivnejših in hkrati najbolj kontroverznih izraelskih politikov. Vodja konservativnega Likuda je v več kot treh desetletjih politične kariere državo vodil v več obdobjih in se na oblast vrnil tudi po porazih, ki so napovedovali konec njegove politične poti.

Po zadnjih parlamentarnih volitvah ga čaka nov preizkus: njegov desni blok nima večine, a možnosti, da bi še naprej vodil vlado, ostajajo odprte.

Po končanem štetju glasov, ki pa ga morajo pristojni organi še uradno potrditi, naj bi Likud osvojil 27 sedežev v 120-članskem knesetu, Netanjahujev blok pa skupno 53, kar ne zadošča za oblikovanje vlade. Opozicija pod vodstvom nekdanjega načelnika generalštaba Gadija Ajzenkota se sooča s podobno zahtevno nalogo.

Sodelovanje z arabskima strankama, ki sta skupaj osvojili 19 sedežev, je zanjo politično občutljivo. Če nasprotnikom ne bo uspelo sestaviti vlade, lahko Netanjahu ostane na čelu začasne vlade, zastoj pa bi lahko vodil tudi v nove volitve.

V Tel Avivu rojeni politik je del otroštva in mladosti preživel v ZDA, študiral na tehnološkem inštitutu MIT ter služil v elitni izraelski vojaški enoti Sayeret Matkal. Udeležil se je vojne leta 1973, njegov starejši brat Jonatan pa je leta 1976 umrl med reševalno akcijo talcev v Entebbeju. Družinska tragedija je zaznamovala njegovo življenje in politično delovanje, v katerem je varnost Izraela postala eno osrednjih vprašanj.

Leta 1993 je prevzel vodenje Likuda, tri leta pozneje pa pri 46 letih postal najmlajši izraelski premier. Državo je vodil med letoma 1996 in 1999, nato od leta 2009 do 2021 ter znova od konca leta 2022. Kritično je gledal na mirovni proces iz Osla in dolgo nasprotoval palestinski državnosti, podpiral pa je širjenje izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, kar otežuje možnosti za trajen dogovor s Palestinci. Njegova vlada je sicer sodelovala pri nekaterih poznejših dogovorih s Palestinci.

Leta 2021 je po dvanajstih zaporednih letih na čelu vlade izgubil položaj, a se že naslednje leto vrnil s koalicijo, v kateri imajo pomembno vlogo verske in skrajno desne stranke. Načrtovana omejitev pristojnosti sodstva je leta 2023 sprožila množične proteste. Hamasov napad 7. oktobra istega leta je razkril hude varnostne in obveščevalne odpovedi.

Kritiki Netanjahuju očitajo, da za napad ni prevzel osebne odgovornosti. Vojna v Gazi je povzročila hudo humanitarno krizo ter zaostrila odnose Izraela z mednarodno skupnostjo.

Netanjahu se hkrati sooča s pravosodnimi postopki. V treh korupcijskih zadevah mu očitajo goljufijo in zlorabo zaupanja, v eni od njih tudi podkupovanje. Vse obtožbe zanika, sojenje pa se nadaljuje. Mednarodno kazensko sodišče je novembra 2024 izdalo nalog za njegovo prijetje zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi.

Nalog za prijetje ne pomeni obsodbe, temveč temelji na presoji sodišča, da obstajajo razlogi za sum, da je posameznik odgovoren za očitana kazniva dejanja.

Njegovi privrženci poudarjajo odločnost pri zagotavljanju varnosti, nasprotniki pa opozarjajo na posledice vojne, poglabljanje konfliktov in razklanost izraelske družbe. Njegova politična pot tako ostaja tesno povezana z vprašanjem, kako izraelska država razume svojo varnost in kakšno vlogo pri tem pripisuje palestinskemu vprašanju.

Izid koalicijskih pogajanj bo pokazal, ali bo Netanjahu kljub temu, da njegov blok nima parlamentarne večine, ostal na čelu vlade ali pa se bo po desetletjih v središču izraelske politike moral umakniti. V vsakem primeru bodo varnostne posledice napada 7. oktobra 2023, vojna v Gazi in razhajanja glede prihodnosti Palestincev ostali med glavnimi izzivi Izraela.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.