»Bitko je treba dobiti tako, da se ljudem razloži, kakšne so posledice ene ali druge odločitve.« Lahko reči, navedli smo besede predsednika vlade, namenjene vrhu gospodarstva, težje storiti. Posledice so kompleksne, kot so dandanes vsake bitke. Poglejmo primer sprememb na področju upokojevanja – popolne sprostitve dvojnega statusa.

Nekdanji šef Fursa Ivan Simič se sklicuje na polno pokojnino kot pridobljeno pravico. Te pravice ustavno sodišče ni priznalo. Pustimo vprašanje, zakaj marsikdo ni izrabil 40 odstotkov starostne pokojnine ob ohranjanju delovnega razmerja, ker za to ni (pravočasno) vedel. Način upokojevanja načenja eno od osrednjih poglavij pokojninske reforme – rokohitrsko, brez razprav in dialoga.

Še vedno je bilo tako, da so bile reforme vsebinsko in finančno usklajene med vlado, sindikati in delodajalci. Edina, ki ni bila sprejeta s konsenzom socialnih partnerjev, je padla na referendumu. Takrat je bila za krmilom Pahorjeva vlada z ministrom za delo profesorjem sociologije dela dr. Ivanom Svetlikom.

Če se država odloči za večjo reaktivacijo starejših, se morajo pogoji sproščati postopoma in ne stihijsko. Misliti velja na to, koliko dodatnih prispevkov ti delavci še vedno vplačajo v sistem. Potrebni so natančni izračuni, kaj to pomeni za pritisk na pokojninsko blagajno in državni proračun. To ni bilo narejeno. Cena polnega dvojnega statusa je prisilno upokojevanje.

Naj se spodbuja te ljudi, da delajo dlje, in to prostovoljno, ne prisilno, je bilo dogovorjeno med sindikati, vlado in delodajalci. Interventni zakon ruši vzpostavljeno ravnovesje in temeljni dogovor, da 40 let dela pomeni pravico do upokojitve, ne pa obveznosti.

Povrh vsega starost delavca ne more biti utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja, šlo bi za diskriminatorno obravnavo, sledi iz odločbe ustavnega sodišča iz leta 2021. Možnost prenehanja delovnega razmerja ob izpolnjevanju upokojitvenih pogojev je veljala le v času t. i. izrednih razmer.

Prvič, ko je veljal zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), in drugič med epidemijo koronavirusa. V slednjem primeru je, kot rečeno, ureditev v zakonih o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih ustavno sodišče razveljavilo – soglasno.

SDS je polni dvojni status in prisilno upokojevanje skušala uzakoniti že lani jeseni. Interventni zakon ukrep le prepisuje. Tudi SDS je torej sodelovala pri snovanju interventnega zakona, čeprav njeni poslanci niso njegovi podpisniki.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.