Pridobivanje premoga je bilo težavno, nevarno, a po drugi strani tudi dejavnost, ki je mnogim dajala vsakdanji kruh. Razvijala so se mesta, odpirala so se vrata tovarn, ki so bila povezana s premogovništvom, spreminjal se je način življenja. Nekdanji kmeti so postali rudarji. Ko je postalo pridobivanje premoga vse težje, ekološko problematično in s tem vse manj ekonomsko upravičeno, so se rudniki po svetu in tudi v Sloveniji začeli zapirati.
Marjeta Hribar, ki smo jo pred časom že predstavili v Reporterju, pa je dala premogu novo podobo. Le kdo bi si pred desetletji upal misliti, da bo premog nekoč postal celo nakit. Ravno to se je zgodilo. Marjetin nakit iz premoga je postal prava uspešnica. Kjerkoli ga postavi na ogled, se ljudje čudijo, kako domišljeno je premog ali kuolm kar naenkrat postal nekaj lepega, zanimivega, tudi neka tolažba, da ne bo nikoli pozabljen.
Na predvečer goda svete Barbare, zavetnice rudarjev, smo se udeleženci razstave poimenovane Zasavska zgodba o premogu v to znova prepričali. Gre za skupni projekt Marjete Hribar, Fakultete za medije in fakultete za dizajn, ki je bil prikazan v Novi galeriji Delavskega doma Trbovlje. Razstavo si lahko še vedno ogledate. Ogledali so si jo tudi nekdanji rudarji, ki delujejo v Rudarskem muzejskem in etnološkem društvu Perkmandeljc Trbovlje.
Neverjetno: Marjetin nakit iz premoga je postal prava uspešnica (FOTO)
Milijon let je bilo potrebnih, da so se rastline spremenile v premog. Veliko časa je preteklo, da so naši predniki spoznali njegovo uporabnost. Sprva za zdravilo za živijo. Kasneje dolga leta za kurivo.
