Pred drugim krogom predsedniških volitev lahko volivci, ki se glasovanja v nedeljo ne bodo mogli udeležiti, glas za enega od kandidatov oddajo na predčasnem glasovanju.

Prvega kroga predsedniških volitev se je udeležilo največ starejših volivcev, saj jih je v starostni skupini od 61 let na volišča prišlo dobrih 56 odstotkov.

»To ni krščansko, temveč farizejsko. Gospod Juhant naj se raje ukvarja z nepravilnostmi v RKC, dovolj jih je še za urediti. Z občinskimi odloki pa se bo ukvarjala kamniška politika,« je predsedniški kandidat Marjan Šarec v tokratnem intervjuju za Reporter napadel zaslužnega profesorja dr. Janeza Juhanta, ki mu je očital nespoštljiv odnos do svojcev povojni pomorjenih žrtev v Kamniški Bistrici in kršitev človekovih pravic.

Borut Pahor ali Marjan Šarec? Desni volivci so se že drugič zapored znašli v položaju, ko morajo izbirati med dvema odtenkoma rdeče.

Predsedniške volitve so še enkrat razgalile zacementiranosti političnega in širše družbenega statusa quo. Desna sredina ne ponuja alternative, lahko le izbira med Borutom Pahorjem ali Marjanom Šarcem.

Predsedniški kandidat Borut Pahor je prepričan, da je funkciji predsednika republike dal nekaj svežine in novosti, ki bodo kot dediščina ostale tudi za prihodnje predsednike.

»Ne bi rekel, da sem neodločen,« zase trdi kamniški župan Marjan Šarec: »Če bi bil neodločen, ne bi nikoli zbral pogum za kandidaturo na predsedniških volitvah. Zanima me, koliko je junakov, ki kritizirajo in so se pripravljeni odpraviti v predsedniško tekmo? Še stranke niso imele takšnih ljudi, ki bi takoj zbrali pogum.«

Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja

Janez Janša je tviterašici Boženi Kokot iz TV Slovenija priporočil, naj si umije ušesa, češ da ni nikoli pozival k bojkotu volitev. Kokotova mu je vrnila z njegovo izjavo, dano po prvem krogu predsedniških volitev, v kateri se vpraša, zakaj bi šel na volitve, če ni izbire.

Borut Pahor o objavljanju svojih fotografij na Instagramu

To je vprašanje, ki si ga v dneh po volitvah zastavljajo tisti, ki so v prvem krogu predsedniških volitvah dali svoj glas Romani Tomc. Zakaj je tako? Predvsem zato, ker je Romana Tomc pomembna članica SDS, največje stranke na desnosredinskem polu zmedene slovenske politike.

Ivan Oman, starosta slovenske desnice

Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec sta včeraj soočila stališča na Televiziji Slovenija.

Državna volilna komisija je po vseh preštetih glasovnicah danes objavila končni izid prvega kroga volitev za predsednika republike.

Najprej naj povem, da so zame največji poraženci prvega kroga oblikovalci volilne napovedi za TV Slovenija, saj očitno ni bila vredna počenega groša.

Naj najprej priznam, da sem to pot ignoriral predsedniške volitve. Do Pahorja mi ni, za njegove izzivalce in izzivalke pa še manj.

Aleš Primc: Angelci Likovič je uspelo predstaviti teme, o katerih se v prejšnjih volilnih kampanjah res ni smelo niti govoriti.

V anketi časnika Delo je na vprašanje, kateri od obeh kandidatov v drugem volilnem krogu bi bil boljši predsednik republike, aktualnega predsednika Boruta Pahorja izbralo 43 odstotkov, kamniškega župana Marjana Šarca pa 33 odstotkov vprašanih, medtem ko je bila slaba četrtina neopredeljenih.

Predsedniškim volitvam predvidoma že junija sledijo državnozborske. To je bil tudi razlog za razmeroma veliko število kandidatov. S pogledom na predsedniško tekmo, ki se bo sklenila 12. novembra, se začenja kratko predvolilno leto.

Medtem ko je Borut Pahor zmagal na Štajerskem, v Pomurju, na Koroškem, v Zasavju in na Primorskem, je Marjan Šarec najbolj prepričal Gorenjsko in okolico Ljubljane.