Delavska koalicija je danes v DZ vložila skoraj 10.000 podpisov volivcev pod pobudo za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi, ki jo je DZ sprejel pred tednom dni. Ocenjujejo, da je reforma usmerjena proti delavcem, so povedali na novinarski konferenci pred vložitvijo podpisov.

Koalicijski poslanci so na izredni seji DZ napovedali podporo vladnemu predlogu pokojninske reforme, ki po njihovem mnenju omogoča dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne.

Državnozborski odbor za delo je že drugič prižgal zeleno luč za predlog pokojninske reforme, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo pod vodstvom Luka Mesca, nato pa potrdili še na vladi. Pri tem je zanimivo, da ni bilo glasu proti, čeprav je opozicija kritična do predloga.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Zimska pomoč (ali dodatek) je pomagala. Podpisan je dogovor med, kot se jim reče, socialnimi partnerji o členih novele pokojninskega zakona.

Spoštljiv dialog med različnimi akterji je tisti, ki pripelje do najboljših rešitev in do najbolj uravnoteženih rešitev, je ob podpisu dogovora o predlagani pokojninski noveli dejal premier Robert Golob. Poudaril je, da je pokojninska reforma nuja, ker se družba stara in ker je treba poskrbeti za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema.

Ostanejo zdravstvo, stanovanja, pokojnine. To troje. Treba jih je primerno polikati, zloščiti, okrancljati …, da bo prijetno z njimi pred volivce in da ne bo zmede.

Pokojninska novela, ki jo je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, naj bi na predlog vladne strani uvedla božičnico za upokojence. V enakem znesku naj bi jo dobili vsi. Sprva naj bi znašala 150 evrov, sčasoma pa 250 evrov. Tako naj bi ublažili zniževanje pokojnin zaradi novega načina usklajevanja.

Koalicijski partnerji so se včeraj pričakovano na koalicijskem vrhu poenotili o ključnih ciljih do konca mandata. To so krepitev javnega zdravstva, vzdržni pokojninski sistem in gradnja stanovanj za mlade. "Te cilje lahko izvedemo do konca tega mandata in jih bomo izvedli skupaj," je po vrhu dejal premier Robert Golob.

Konec je. Trump že vlada, Janša še bo. Kontroverzni ekonomist, nekdanji minister Jože P. Damijan je prejšnji teden zbrane na pogovornem večeru ljubljanske SD dobesedno šokiral z najbolj »črno« politično napovedjo.

Če želimo razbremeniti plače, moramo najti drugi vir prihodkov, je premier Robert Golob danes v DZ pojasnil izhodišča za obdavčitev premoženja, ki jih je vlada potrdila konec decembra. Javna obravnava izhodišč se je pred kratkim iztekla, prejeli so množico pripomb in na tej podlagi bo zdaj strateški svet za davke pripravil osnutek zakona. Golob je danes v DZ odgovarjal tudi na vprašanja o omrežnini in pokojninski reformi.

Levici že tretjič ni uspelo priti v Evropski parlament. Na lanskih volitvah so prejeli zgolj 4,81 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat doslej, zdaj pa izganjajo Miho Kordiša, ki mu sledi lep del članstva. Ali bo stranka sploh ostala v državnem zboru?

Dobro, da premier Golob ni obljubil nogometne zmage Slovenije nad Srbijo. V parlamentu pa se je spet branil, da reform ni mogoče izpeljati na hitro. To večina ve, le premier tega ni vedel takrat, ko je reforme obljubljal.

Stavke, protesti, interpelacije (in tudi ob njih bruhanje žaljivk levih in desnih), neizpolnjene obljube – to je naš vsakdan! Vsako leto enako. Počasi se bomo toliko navadili, da nam bo, če nam že ni – čisto vseeno. Oni tam »zgoraj« naj delajo, kar hočejo, mi pač moramo delati in živeti naprej. Lahko samo počakamo na volitve in takrat povemo svoje – koliko nas ne bodo spet »naplahtali« eni ali drugi.