Sprejel jo bo državni zbor brez takšnih vsebinskih popravkov, ki bi po javni razpravi ne upoštevali morebitnega novega vnovičnega dogovora. Poslancev tu ni, ostati morajo izključeni. Ni prvič. Tudi v drugi Janševi vladi, minister za delo je bil Andrej Vizjak, so se najprej ob mediaciji vlade dogovorili delodajalci in delojemalci, vsi drugi pa so nato lahko le dvignili roke. Ker niso tako ravnali v času Pahorjeve vlade in je koalicijska večina reform sprejela brez soglasja sindikatov, je takrat padla na referendumu. In še en detajl je zanimiv. V več intervjujih je takratni ustavni sodnik Ernest Petrič nekaj let pozneje dvomil, ali je bilo prav, da je večina na ustavnem sodišču z njim vred referendum sploh dovolila.

Na tem mestu smo se zadnjič vprašali, ali ima vlada na mizi številke, ki dokazujejo, da pogajalski dosežek pokojninske reforme izpolnjuje merila fiskalne vzdržnosti? Saj zato jo tudi moramo uvesti, ne moremo si privoščiti, da bi vse več denarja za pokojnine moral zagotavljati proračun. Pričakovano, skrbnik državnih financ Klemen Boštjančič, ki je poleg prvega ministra prav tako ministriral pri podpisu dogovora, je zadovoljen: stroški, povezani s staranjem prebivalstva, bodo v prihodnjih letih naraščali počasneje kot bi brez teh sprememb, pravi. Pa bo to res?

Potrebujemo izračune. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je na kratko izjavil, da temeljite analize, kaj pomeni takšna dogovorjena reforma, še ni. Ključno vprašanje, razmerje med vplačili in izplačili v pokojninsko blagajno, s tem dogovorom ni rešeno. Ni dovolj reči, da je to korak v pravo smer, kot je na kratko dogovor pospremila državna sekretarka Saša Jazbec, še vedno nesojena guvernerka ter pristojna za fiskalno politiko in proračun. Samo podkrepljeni s številkami in izračuni se o tem v javni razpravi lahko pogovorimo vsi tisti, ki nam je mar za Slovenijo v razmerah ontološkega nelagodja. Ne samo o višjem odmernem odstotku in zimski pomoči.

Zimsko pomoč so v rajhu nacisti vpeljali že v prvem letu vojne pozimi, v okupirani Spodnji Štajerski pa oktobra 1941. Namenjena je bila vojakom na fronti, brezposelnim, socialnim podpirancem, vojnim invalidom, svojcem padlih vojakov, vojnim sirotam in vojnim oškodovancem. Nič čudnega, če ta zimski dodatek že postaja božičnica. Lani proti koncu leta jo je glasno zahteval Pavel Rupar. Takrat ni bil uslišan, zdaj je.