Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Kako bi grožnja referenduma Slovenijo lahko spravila na rob bankrota


Svarilo za pobudnike referenduma o pokojninski reformi – pred 14 leti so njihovi predhodniki sesuli vlado in spravili državo v finančne škripce.

podpisi referendum pokojninska reforma dz.jpg
Robert Balen
Delavska koalicija je v DZ vložila podpise volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi.

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Kakšne bi bile lahko posledice padca pokojninske reforme? Delavska koalicija je resda združba, ki ima neprimerno manj članov od sindikalnih central, ki so izpogajale reformo in jo zdaj tudi odločno zagovarjajo, vendar je volja volivca, ko se znajde na volišču, nekaj samosvojega – in prav je tako. Ne nazadnje, v politiki bo takrat vrelo. Ljubljanske fakultete – tudi tista, na kateri se je v filozofiji kalil radikalni odpadnik Levice – so nastlane z letaki z rdečim znakom STOP.

Pred desetimi dnevi je bonitetna agencija Fitch zvišala oceno naše države z A na A+ in ji pripisala stabilne obete. Tudi zato, ker prepoznava »jasen napredek pri strukturnih reformah«. Naj spomnimo, da je referendum o pokojninski reformi leta 2011 v času Pahorjeve vlade ustavno sodišče dopustilo, na trojnem referendumu pa je bila nato vlada poražena in odšli smo na predčasne volitve.

Tudi tokrat bi bilo težko dokaz(ov)ati, da bi zaradi neuveljavitve reforme že zdaj nastale protiustavne posledice v smislu posega v pravico do socialne varnosti. Pa vendar, dejstvo je, da je sindikalna in politična blokada, ko se je tudi sicer državni zbor znašel v odločevalski blokadi, hudo zbila bonitetne ocene države.

Zadolževanje v tujini se je močno podražilo, ker je Slovenija dokazala, da ni sposobna izvesti ene ključnih napovedanih reform, s katerimi bi srednjeročno odpravili strukturni dolg. Ta se povečuje zaradi negativnih demografskih trendov. Znašli smo se pred bankrotom, česar logika ustavnih sodnikov ni predvidela.

Finančna in gospodarska kriza se je poglabljala in konec leta 2012 je druga Janševa vlada sprejela zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je omogočil ustanovitev t. i. slabe banke oziroma DUTB. Takrat je večina ustavnih sodnikov odločila drugače in referendum o tem zakonu preprečila.

Zagovorniki pokojninske reforme 2025 protiustavnih posledic ne zatrjujejo, govore le, da »ne grize«, naslednji poizkus čez kako leto ali dve pa bo precej manj prijazen. Še več, minister za delo Luka Mesec je na nedavnem festivalu za tretje življenjsko obdobje dejal, da bodo po morebitni zrušitvi reforme na vrsti drugi, ostrejši scenariji, slovenski pokojninski sistem zdaj pa je varen, stabilen in vzdržen.

Po ustavitvi pokojninske novele bodo bonitetne agencije gotovo vnovič pretehtale, ali naj bodo Sloveniji še tako naklonjene.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.