Objavljamo, koliko zaposlenih je po posameznih enotah, koliko nas stanejo in koliko se bodo letos povečali prihodki javnega zavoda. Ob tem pa napovedujejo še ustanovitev specializiranega Narodnega radia, namenjenega za poslušalce na podeželju.

Prejšnji teden so mediji pisali, da na Hrvaški radioteleviziji (HRT) nameravajo odpustiti od 800 od 2700 zaposlenih. Za ta namen naj bi hrvaška vlada v državnem proračunu zagotovila javnemu zavodu 28 milijonov evrov za odpravnine.

Na RTV Slovenija je zaposlenih 2054 ljudi in načrtujejo, da jih bo do konca leta deset manj. Zmanjševanje števila zaposlenih rešujejo z upokojevanjem, toda s kadrovsko stisko se soočajo zlasti v informativnem programu TV Slovenija.

Svetniki za nove zaposlitve, uprava proti

V javnost so prišle informacije, da naj bi na RTV Slovenija v kratkem zaposlili tri visokokvalificirane novinarje, ki naj bi prišli v informativni program. Tega podatka nam nihče na javni RTV ni uradno potrdil, vendar priznavajo, da se soočajo s kadrovskimi težavami v informativnem programu TV Slovenija, vendar jim zaposlovanje novih novinarjev preprečuje programsko-produkcijski načrt (PPN) za leto 2025. Ta določa, da morajo kadrovske stiske reševati s premeščanjem ljudi, le v skrajni sili z novimi zaposlitvami.

Po naših informacijah so predlog za zaposlitev vsaj treh novih novinarjev v informativnem programu dali člani sveta RTVS iz novinarskih vrst in o tem prepričali večino svetnikov, ki so predlog dali v smernice pri oblikovanju PPN za leto 2025. Uprava pa ga je nato zavrnila, ker bi to imelo prevelike finančne posledice za javni zavod. Zdaj bodo kadrovsko podhranjenost informativnega programa reševali na druge načine.

Jure Klobčar

Ker znotraj javnega zavoda ne morejo najti ustreznih kadrov, še vedno obstaja možnost razpisa, še posebej zato, ker naj bi pred kratkim nacionalko zapustila dva zaposlena. Predlog za dodatno zaposlitev uradno poda področni urednik odgovorni urednici Poloni Fijavž, ta ga poda direktorici TV Slovenija Kseniji Horvat, nato ta naprej upravi RTV Slovenija, ki jo vodi Natalija Gorščak. Slednja naj bi za zdaj vse te predloge zavrnila zaradi finančnih posledic za javni zavod.

Hkrati ima javni zavod zaposlenih veliko preveč ljudi, zlasti v regionalnih centrih, kjer že nekaj let kroži šala, da je na TV Koper zaposlenih več ljudi, kot imajo gledalcev. Še leta 2012 je bilo zaposlenih okoli 2500 ljudi, nato so jih postopoma zmanjšali za petino. Kot izhaja iz PPN, je na RTV Slovenija trenutno zaposlenih 2054 ljudi, od tega 819 na TV Slovenija, 308 na Radiu Slovenija, 228 v regionalnem centru Koper, 199 v regionalnem centru Maribor, 102 v glasbeni produkciji, 61 na oddajnikih in zvezah, 70 v multimedijskem centru (MMC) in 265 v skupnih dejavnostih.

Kot smo že omenili, nameravajo do konca leta število zaposlenih na celotnem javnem zavodu zmanjšati za deset ljudi, večinoma z upokojevanjem. Trije naj bi zapustili Radio, trije regionalni center Koper, po eden pa regionalni center Maribor, glasbeno produkcijo, MMC in skupne dejavnosti

97 milijonov evrov za stroške dela

Za stroške dela na RTVS plačajo skoraj 97 milijonov evrov, od tega 78,6 milijona evrov za plače in nadomestila plač. Prihodkov od poslovanja imajo dobrih 150 milijonov evrov, celotnih prihodkov pa 154,4 milijona evrov. »Med odhodki še vedno največji delež zavzemajo stroški dela, zato se je uprava odločila za spodbujanje upokojevanja zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje, potrebe po dodatnih zaposlenih pa bo, kjer bo le mogoče, zapolnila z notranjimi prerazporeditvami,« piše v PPN.

Zaposlovanje novih sodelavcev bo omogočeno le izjemoma, ko rešitve z internimi prerazporeditvami ne bo možno poiskati, dela pa ne organizirati na drug način. Pri upokojevanju imajo seveda težave, saj večina kljub izpolnitvi pogojev ne želi v pokoj, k čemur jih spodbuja tudi država. Za odpravnine v pokoj je sicer načrtovanih 441 tisoč evrov za 42 zaposlenih; odpravnine iz poslovnih razlogov  niso načrtovane.

Spomnimo se škandaloznega zneska odpravnin za 13 odpuščenih lani, ko je upravo vodil Zvezdan Martič, ki je znašal celih 565.758 evrov, čeprav so vsi odpuščeni izpolnjevali pogoje za upokojitve in niso bili upravičeni do višjih odpravnin.

Facebook

»Vzporedno poteka tudi prenova sistemizacije delovnih mest, uprava načrtuje, da bo opravljena do maja 2025.« Zavod bo moral tudi implementirati reformo plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem nihče več ne bo imel manjše plače od minimalne, hkrati pa omogoča plačilo za delo z rezultati dela in odpravlja administrativne ovire.

Prav tako se z zakonom uvajajo spremembe v sistem nagrajevanja in napredovanja zaposlenih ter na novo določa način usklajevanje plač z inflacijo. Praviloma bodo uslužbenci napredovali za en plačni razred po poteku določenega obdobja (od dveh do štirih let), v novem zakonu pa se prav tako ukinja člen glede zmanjšanja osnovne plače oziroma plače zaradi nedoseganja pogoja izobrazbe za zasedbo delovnega mesta.

Več prihodkov iz RTV-prispevka

V predlogu finančnega načrta 2025 načrtujejo celotne prihodke 154,41 milijona evrov, kar je za 9,12 milijona evrov oziroma 6,3 odstotka več glede na leto 2024 ter za 14,6 milijona evrov (10,5 odstotka) več od realizacije 2023. Poslovni prihodki so, kot smo že omenili, načrtovani na 150,24 milijona evrov, kar je za 9,55 milijonov evrov več od ocene za leto 2024.

Pri tem je pomembno dejstvo, da je vlada sprejela odlok o spremembi višine RTV-prispevka za 10 odstotkov iz utemeljenih ekonomskih razlogov. Iz tega naslova javni zavod načrtuje 108,6 milijona evrov prihodkov. »Če bi se višina RTV-prispevka od zadnje spremembe v letu 2012 vseskozi usklajevala z rastjo inflacije, bi znašala 16,89 evra, RTV Slovenija pa bi imela za 31,7 milijona evrov več prihodkov v letu 2025,« še piše v PPN.

Vzporedno ministrstvo za kulturo pripravlja izhodišča za zakonske rešitve za večjo preglednost upravljanja in nadzora ter finančne neodvisnosti, razširjen pa naj bi bil tudi obseg javne službe in vključena glasbena produkcija. Poleg tega pričakujejo, da bo urad za narodnosti za sofinanciranje produkcije programov za narodnosti in romsko narodno skupnost letos prispeval 11 milijonov evrov.

Dodali so še, da RTVS za kritje celotnih stroškov in programov potrebuje 14,7 milijona evrov. V načrtu so upoštevani tudi prihodki sofinanciranja iz sredstev EU za različne projekte, ki so 352 tisoč evrov višji od ocene za leto 2024.

Več denarja iz oglaševanja in komercialnih prihodkov

Višji naj bi bili tudi prihodki od oglaševanja, saj zaradi reorganizacije področja trženja pričakujejo celovito in boljše upravljanje ter posledično višje prihodke: prav tako načrtujejo, da bo ponudba programskih vsebin zagotovila boljšo gledanost, poslušanost in klikanost. Prihodki oglaševanja so načrtovani za 17,31 milijona evrov, kar je za 460 tisoč evrov (oziroma 2,7 odstotka) več od ocene 2024, v primerjavi z realizacijo 2023 pa so višji za 2,4 milijona evrov.

Enote so tovrstne ponudbe načrtovale na podlagi ocenjenega povpraševanja po oglaševanju v programih za leto 2025. K visokemu interesu po oglaševanju najbolj prispevajo razvedrilni programi, domače igrane vsebine ter večji športni dogodki.

Sašo Radej

Drugi komercialni prihodki so načrtovani za 12,32 milijona evrov in so za 250 tisoč evrov višji (oziroma 2,1 odstotka) od ocene za leto 2024 ter za 230 tisoč evrov (oziroma 1,9 odstotka) višji od realizacije 2023: »Prihodki se bodo najbolj povečali v OE Oddajniki in zveze iz naslova storitev najema njihove infrastrukture s strani neradiodifuznih organizacij in oddajanja v DAB+.

Višje prihodke načrtuje tudi OE Glasbena produkcija, saj bodo s svojo dejavnostjo zvišali prihodke v primerjavi z oceno 2024 in jih približali realizaciji leta 2023, v okviru Skupnih dejavnosti pa so načrtovani prihodki iz naslova kabelske transmisije. Med druge komercialne prihodke uvrščamo tudi prihodke od prodanih avdio in video nosilcev, ki so za leto 2025 načrtovani v znesku 185 tisoč evrov.«

Kot so še zapisali, pri pobiranju RTV-prispevka zavod najbolj pestijo visoki stroški poštnine, ki se iz leta v leto povečujejo zardi zviševanja cen poštnih storitev: »Kljub nenehnemu spodbujanju in nagovarjanju zavezancev, naj se odpovejo dostavi papirnih računov v hišne nabiralnike in preidejo na digitalne kanale ali plačujejo račune preko SEPA direktne obremenitve računa, ostaja še vedno več kot 390 tisoč oseb, ki jim mesečno dostavljamo račune po pošti. V povprečju se za elektronski račun odloči 430 oseb mesečno, kar ne pomeni želenega obsega zmanjševanja klasične distribucije računov in s tem povezanih stroškov.«

Lani so skušali prehod na elektronsko poslovanje spodbuditi s širšo oglaševalsko kampanjo in nagradno igro Z nami v Planico, ki je dodatno privabila nekaj več kot tisoč oseb, da so prešli na e-račun. Tudi letos pripravljajo dodatne ukrepe za obvladovanje stroška poštnine, da bi s tem prihranili 2 milijona evrov.

Narodni radio

Čeprav ima RTV Slovenija več kot dovolj, če ne celo preveč radijskih in televizijskih programov, pa razmišljajo še o novem specializiranem radijskem programu. Da bi nacionalni javni radio dosegel občutno več poslušalcev v manj urbanih okoljih in na podeželju, javnosti z življenjskim slogom, ki temelji na tradicionalnih vrednotah, a želijo biti vseeno obveščeni o temah, ki so jim blizu, ob pričakovani spremembi zakonodaje načrtujejo radijski program z delovnim naslovom Narodni radio, ki bo oddajal na digitalnem omrežju DAB+ in na spletu.

Igor Napast/Večer

»Format programa bo glasbeno-govorni, z največ četrtino govornih vsebin obstoječe produkcije, drugo bo večinoma slovenska glasba, predvsem narodno-zabavna ter starejša slovenska popularna glasba. Predvajane informativne, poljudno svetovalne, regionalne, zabavne, verske in druge vsebine bodo sicer primarno nastajale v uredništvih obstoječih programov, izbor bo sledil interesom publike.

Nosilec tematskega radijskega programa bo Prvi program Radia Slovenija v sodelovanju z Radiem Maribor in Radiem Koper. Programska shema bo pripravljena do poletja letos, začetek testnega oddajanja načrtujejo jeseni 2025. Ko bo potrjena časovnica uvajanja, bodo predstavili kazalnike uspešnosti za testno obdobje uvajanja. Kot so sami opozorili, pa je za ustanovitev specializiranega Narodnega radia potrebna sprememba zakonodaja, saj sedanja tega ne omogoča.

Kdaj bo sprejeta še ena novela zakona o RTVS pa ni mogoče napovedati, saj so naslednje leto volitve, novi zakon pa naj bi sprejeli predvsem zaradi zagotovitve višjega RTV-prispevka, čemur se bodo pred volitvami izogibale vse stranke. Tako po naših virih razmišljajo, da bi v Narodni radio spremenili kar Radio Maribor oziroma da bi tam vrteli narodno glasbo in s tem pridobivali nove poslušalce.