STA objavlja seznam nekaterih ključnih rešitev.
Plačni stebri
Določenih je pet plačnih stebrov:
- funkcionarji
- javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev
- javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu
- javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
- javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih
Z izjemo funkcionarskega so del vsakega od teh plačnih stebrov tudi direktorji, ravnatelji in tajniki (plačna skupina B).
Povprečen dvig osnovnih plač v javnem sektorju ocenjen na 19 odstotkov
Plačna reforma v javnem sektorju bo do leta 2028 maso za plače dvignila za 1,4 milijarde evrov. Dvig osnovnih plač javnih uslužbencev naj bi bil po nekaterih ocenah v povprečju 19-odstoten. V povprečju naj bi se plače dvignile za 380 evrov bruto. V ta znesek niso všteti dvigi tistim zaposlenim, katerih osnovna plača je trenutno manjša od minimalne.
Dvigi plač bodo postopni, v šestih obrokih. Tisti, ki bodo deležni najvišjih dvigov, bodo zadnji dvig prejeli 1. januarja 2028. Ker so dvigi plač različno visoki, bodo nekateri uslužbenci celotni dvig prejeli že prej. Po nekaterih ocenah naj bi denimo blizu 100.000 javnih uslužbencev celoten dvig prejelo v prvih dveh letih.
STA objavlja nabor tipičnih delovnih mest skupaj s podatki o nominalnem in procentualnem dvigu osnovnih bruto plač ob prehodu v nov plačni sistem. Podatki so za izhodiščne plačne razrede (izh. PR) delovnih mest.
sedanji novi sedanja nova dvig dvig dvig PR* delovno mesto izh. PR izh.PR izh. plača izh. plača v EUR v % od l. 2018 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------- sekretar 46 32 2.778 3.135 356 13% 1 svetovalec 31 17 1.543 2.012 469 30% 1 policist 25 10 1.219 1.636 417 34% 1 višji policist 28 13 1.372 1.788 416 30% 1 vojak 25 10 1.219 1.636 417 34% 1 carinik 25 11 1.219 1.685 466 38% 1 pravosodni policist 25 11 1.219 1.685 466 38% 1 docent 47 35 2.890 3.426 536 19% 1 učitelj 33 19 1.669 2.135 466 28% 1 pomočnik vzgojitelja 26 10 1.268 1.636 368 29% 4 višji zdravnik specialist PPD1 57 47 4.277 4.884 607 14% 2 sr. med. sestra - babica 28 12 1.372 1.736 364 27% 1 sr. med. sestra v intenzivni terapiji III 32 15 1.604 1.897 292 18% 5 DMS perfuzionist I 44 26 2.569 2.625 57 2% 8 bibliotekar 33 19 1.669 2.135 466 28% 1 kustos 33 19 1.669 2.135 466 28% 1 znanstveni sodelavec 47 35 2.890 3.426 536 19% 1 gasilec 25 11 1.219 1.685 466 38% 1 glavni računovodja VII/1 32 19 1.604 2.135 530 33% 1 računovodja VII/1 31 17 1.543 2.012 469 30% 1 socialni delavec VII/2 33 18 1.669 2.073 404 24% 1 *število plačnih razredov, za katere so se dvignili izhodiščni plačni razredi delovnih mest od leta 2018 do danes (ti niso vračunani v razliko oz. dvig)
Vir: MJU
Način uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede
Razvrstitev v plačne skupine se ne spreminja, z izjemo plačne skupine J, ki ni več samostojna plačna skupina, ampak je vključena v ostale plačne skupine. V kolektivni pogodbi za javni sektor ni več orientacijskih delovnih mest.
Uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede za večino javnih uslužbencev se določajo v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. Plačne uvrstitve za direktorje, ravnatelje in tajnike, za delovna mesta v javnih zavodih, agencijah in skladih ter uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski se bodo določila v uredbah, ki jih bo sprejela vlada. Plače funkcionarjev so določene s plačnim zakonom.
V kolektivne pogodbe dejavnosti se vnašajo tudi nova delovna mesta ekspertov in specialistov za strokovno-tehnične in administrativne uslužbence, za katera se določajo tudi kriteriji za njihovo zasedbo. Gre za delovna mesta ekspertov za javna naročila, ekspertov programerjev in projektantov, ekspertov analitikov oz. metodologov ter za specialiste s področja informatike, informacijskih sistemov, sistemske administracije, analitike, računovodstva, notranje revizije. S tem se zaposlenim z večletnimi delovnimi izkušnjami s svojega področja omogoča boljše plačilo.
Nova plačna lestvica
Nova plačna lestvica ima 67 plačnih razredov. Razlika med plačnimi razredi je namesto sedanjih štirih po tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8821,04 evra bruto.
Trenutno dobrih 27.000 od skupno približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prejema doplačilo do minimalne plače. Pod minimalno plačo je prvih 25 plačnih razredov. Najvišji, 66. plačni razred je vreden 6087,86 evra bruto. Razmerje med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo je ena proti 4,8.
Usmeritev, da nihče nima plače, nižje od minimalne
Javni uslužbenci, ki se jim sedaj doplačuje razlika do minimalne plače, bodo ob vstopu v nov sistem uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je najmanj enaka višini minimalne plače.
Da ob rasti minimalne plače tudi vnaprej nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne, se bo javnega uslužbenca, katerega plača bi padla pod minimalno, uvrstilo v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače in ga je sicer mogoče doseči z napredovanjem.
Vsaka štiri leta bodo vlada in sindikati ocenili učinke rasti minimalne plače in rasti plač v javnem sektorju in sprejeli morebitne potrebne ukrepe. Prvič so pogajanja o tem predvidena februarja 2028, ko bo znan podatek o vrednosti minimalne plače za leto 2028.
Uveljavitev plačnih dvigov
Izplačilo plačnih dvigov so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.
V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker so obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bodo tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. se ta, če preostanek razlike znaša manj, izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta bodo pridobili pravico do izplačila višje plače z začetkom novega mandata.
Usklajevanje plač z inflacijo
V letu 2025 se plače ne bodo uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom.
V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.
Dodatki
Ohranja se sedanji nabor dodatkov. Ob tem je predvidena uvedba dodatkov za nevarnosti in posebne obremenitve, o katerih se bodo pogajanja začela 1. septembra 2025.
Napredovanje v višji plačni razred
Ohranja se dosedanje število možnih napredovanj za skupno deset plačnih razredov. Zaradi manjšega razpona med plačnimi razredi pa bo dvig plače ob napredovanju manjši.
Poleg tega napredovanje ne bo več potekalo na podlagi letnih ocen, ampak bo veljal avtomatizem, pri čemer bo napredovanje hitrejše ob začetku kariere.
Javni uslužbenci bodo za en plačni razred v začetku napredovali vsaki dve leti, po napredovanju skupno za tri plačne razrede bo napredovalno obdobje daljše za eno leto in se bo zatem podaljšalo še za eno leto, na štiri leta.
Ob tem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov, oz. da napreduje hitreje, namesto za enega za dva plačna razreda, če je nadpovprečno uspešen. Določeno je, da na tak način v posameznem letu lahko napreduje deset odstotkov zaposlenih.
Delovna uspešnost
Združujeta se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Sredstva za delovno uspešnost se bodo z dveh odstotkov, kolikor je sedaj predvideno za redno delovno uspešnost, povišala na tri odstotke mase osnovnih plač. Delodajalci bodo morali za delovno uspešnost nameniti tudi 50 odstotkov prihrankov sredstev zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, lahko pa tudi projektna sredstva.
Javni uslužbenec bo za delovno uspešnost v posameznem mesecu lahko prejel največ 30 odstotkov osnovne plače. Izjema je, če bo delovno uspešnost prejel iz sredstev posebnega projekta, saj bo v tem primeru lahko ta znašala do 50 odstotkov njegove osnovne plače.
Za javne uslužbence plačne skupine B (direktorji, ravnatelji in tajniki) bo delovna uspešnost omejena na eno osnovno plačo letno. Ob tem bodo upravičeni tudi do delovne uspešnosti iz projektih sredstev; če gre za poseben projekt, ki ga določi vlada, višina ne bo smela preseči 33 odstotkov njihove osnovne plače mesečno, pri ostalih projektih pa ne 13 odstotkov.
Vlada in sindikati naj bi se do 31. decembra 2025 dogovorili o novih kriterijih za izplačevanje delovne uspešnosti, s katerimi bi zagotovili transparentno izplačevanje delovne uspešnosti in omogočali stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev. Kriterije za določitev delovne uspešnosti plačne skupine B bodo določili pristojni ministri s pravilniki.
Spregled izobrazbe
Delodajalci bodo lahko ob določenih pogojih zaposlili delavca, ki sicer nima zahtevane izobrazbe za delovno mesto. To bo mogoče v primerih, ko izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic. Pogoj pa je, da je taka zaposlitev nujna zaradi nemotenega opravljanja dela.
Spregled izobrazbe bo možen, če se bodo na razpis prijavili le kandidati, ki ne bodo imeli zahtevane izobrazbe, in sicer le na delovnih mestih do vključno šestega tarifnega razreda (višja strokovna izobrazba). Ob tem bo kandidat morali imeti izobrazbo, ki ustreza eno raven nižjemu tarifnemu razredu. Z njim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za določen čas enega leta.
Če se po letu dni ob ponovni objavi prostega delovnega mesta na razpis ne bo prijavil kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, bo lahko delodajalec z javnim uslužbencem z nižjo izobrazbo sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Z zakonom so določili tudi pogoje za spregled izobrazbe za že zaposlene.
Možnost določitve višjega plačnega razreda
Javnega uslužbenca se bo lahko ob zaposlitvi ob izpolnitvi nekaterih pogojev uvrstilo v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji o izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva, medtem ko je v sedaj veljavnem zakonu možnost določitve višje osnovne plače do pet plačnih razredov.
Pogoj za uvrstitev v višji razred je, da ima na primerljivih delovnih mestih najmanj toliko let delovne dobe, kot bi jih potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor se ga višje uvršča, ter da ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta, ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.
Letni dopust in regres
Starost, pri kateri bo javni uslužbenec dobil pet dodatnih dni dopusta, se bo postopno dvignila s 50 na 55 let.
Regres za letni dopust bo prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov.
Dežurstvo
V času dežurstva bo javnemu uslužbencu pripadlo plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen, in ne več od t. i. dežurnega delovnega mesta.
Dodatki v času dežurstva (za delo preko polnega delovnega časa in za delo v manj ugodnem delovnem času) pa se bodo izplačevali v polni in ne več polovični višini, kot je določeno sedaj.
Priprava nove metodologije za vrednotenje delovnih mest
Vlada in sindikati so se dogovorili, da bodo po prehodu v prenovljen plačni sistem skupaj pripravili ustrezno metodologijo za vrednotenje delovnih mest, ki naj bi bila podlaga za objektivnejše vrednotenje delovnih mest in nazivov v javnem sektorju in s tem vzpostavitev ustreznih razmerij med njimi. Novo kolektivno pogodbo o metodologiji za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede naj bi sprejeli do 1. januarja 2028.
Plačila za delo za javne uslužbence, napotene na delo v tujini
Vlada in sindikati so se zavezali, da bodo dosegli soglasje o temeljnih vprašanjih novega zakona, ki bo urejal plačilo za delo in druge prejemke javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino. Če zakon ne bo uveljavljen do 1. januarja 2025, naj bi temeljna vprašanja, o katerih bi se uskladili, uredili s spremembo uredbe.
Vlada je ministrstvoma za obrambo in javno upravo že naložila, da ji v sprejetje posredujeta spremenjeno uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini in spremenjeno uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, in sicer tako, da bosta uveljavljeni 1. januarja 2025.
Kvorum za kolektivno pogodbo za javni sektor
Kolektivno pogodbo za javni sektor in njene spremembe bodo morali za veljavnost podpisati vlada in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Ob tem sta določena še dva dodatna pogoja. Prvi je, da so pogodbo podpisali sindikati, ki skupaj predstavljajo zaposlene v plačnih skupinah od C do K. Gre torej za vse plačne skupine z izjemo A (funkcionarji) in B (direktorji, tajniki, ravnatelji). Izjemoma pa so pri ugotavljanju kvoruma lahko izvzete tudi tiste plačne skupine, kjer ni reprezentativnih sindikatov in tudi ne sindikatov, ki bi predstavljali večino celotnih plačnih podskupin. Drugi pogoj pa je, da mora skupno število članstva reprezentativnih sindikatov, ki so pogodbo podpisali, znašati najmanj 15 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju v plačnih skupinah od C do K.
Ob izpolnitvi obeh omenjenih pogojev je kolektivna pogodba lahko veljavno sklenjena tudi, če je ne podpiše večina reprezentativnih sindikatov. Vendar se v tem primeru ugotavlja t. i. antikvorum: sindikati podpisniki morajo imeti večje število članstva kot tisti, ki je niso podpisali in so predložili izjavo, da sklenitvi oporekajo.
