Boris Karlovšek se je v zadnjem obdobju proslavil z nekaj uspešnimi deli za mladino, knjigo o Leonu Štuklju, pa tudi z napetimi kriminalkami. V njih najdemo (tudi) sledi njegovega življenja, ki ga je pred kratkim v daljšem intervjuju opisal v reviji Reporter, tokrat pa je o poteh in stranpoteh svojega življenja spregovoril v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.

Jože Horvat (1942) je študiral germanistiko in slavistiko, bil dva semestra na podiplomskem študiju (1967/68) v Heidelbergu, potem pa se je leta 1970 zaposlil pri dnevniku Delo, kjer je bil med drugim urednik kulturne redakcije, pozneje urednik otroške revije Kekec, dnevnika Slovenec, revije Zvon. Do upokojitve je bil zaposlen na ministrstvu za kulturo. Za novinarsko in publicistično delo je prejel Tomšičevo (1981) in Jurčičevo (2000) nagrado. Izstopajo zlasti njegovi intervjuji in opisi srečanj s pisatelji – tudi z Nobelovim nagrajencem Petrom Handkejem.

V tiskani izdaji Reporterja si boste lahko prebrali intervju s pisateljem, novinarjem in publicistom Romanom Rozino, letošnjim dobitnikom nagrade kresnik in pred leti tudi drugih literarnih nagrad.

Dušan Jesenšek Serša je napisal dve knjigi, Moja pot do svetlobe in letos Moja pot do svobode. Preden je svoje zadnje knjigo, ki jo je tako kot prvo napisal na mehanični pisalni stroj, predstavil v zagorski knjižnici, se je sam odpravil na več kilometrov dolgo pot od svojega doma v Trbovljah do Čeč in nazaj.

Na predvečer 74. rojstnega dne je pisatelj Drago Jančar, velikan slovenske, evropske in svetovne literature, v rodnem Mariboru, v prav posebnem vzdušju nabito polne Kazinske dvorane, predstavil svoj dvanajsti roman z naslovom Ob nastanku sveta (založba Beletrina).

Pisatelj in akademik Zorko Simčič danes praznuje sto let. V svoji literaturi, zlasti še v prozi, je pretresljivo upodobil like slovenske politične emigracije in jih tako umetniško pripeljal domov ter bralce seznanil z dolgo zamolčano in neznano usodo velikega števila slovenskih ljudi.

V petek, 19. novembra, bo pisatelj, akademik in Prešernov nagrajenec Zorko Simčič praznoval sto let. V svoji literaturi, zlasti še v prozi, je pretresljivo upodobil like slovenske politične emigracije in jih tako umetniško pripeljal domov ter bralce seznanil z dolgo zamolčano in neznano usodo velikega števila slovenskih ljudi.

Na današnji dan, 13. aprila (1948), se je rodil pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar. »Čudežni pubec iz Maribora«, eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev, se uvršča v sam vrhu slovenskega literarnega panteona. Berliner Zeitung ga je označil za največjega živečega slovenskega pripovedovalca.

Dušan Jesenšek Serša je prijeten sogovornik. Govori umirjeno, spoštljivi in prijazno. Kljub temu, da življenje z njim ni bilo vedno prijazno. Že v zgodnjem otroštvu se je srečal z mnogimi boleznimi, v času odraščanja pa tudi s postopno izgubo vida.

Pred vami je še 2.del pogovora z novinarjem in pisateljem Romanom Kukovičem. Pogovor se je nadaljeval s pripovedovanjem o njegovem delovanju v medijih, sogovornik pa se je dotaknil tudi politike in pandemije.

Tone Partljič, pisatelj, nekdanji poslanec

Pisatelj, publicist, glasbenik in politik Luj Šprohar, ki se ponaša z doktorskim nazivom, je že večkrat opozoril nase z iskreno besedo. Tako je bilo tudi v tokratni oddaji Sledi korakov, kjer je uvodoma spregovoril o svojem otroštvu, ki ga je preživljal v Ljubljani blizu kultnega bežigrajskega nogometnega stadiona.

Odbor za mir Mednarodnega Pena je prisotnost ruskega pisatelja Zakharja Prilepina na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu ocenil za neprimerno. S tem se je po lastnih navedbah pridružil protestu ukrajinskega Pena. Na knjižnem sejmu odgovarjajo, da so platforma za svobodne ljudi in ne organ, ki bi ocenjeval (ne)primernost gostujočih avtorjev.

Kulturni klub Istra Koper je leta 2009, ob podpori večjega števila drugih koprskih društev in ustanov, dal pobudo za podelitev, kasneje prejetega naslova doktorja »honoris causa« pisatelju dr. Alojzu Rebuli. Utemeljitev za podelitev častnega naslova je pripravil avtor teh vrstic in jo prebral v prepolni dvorani koprskega Pokrajinskega muzeja. Povzemam sledečih nekaj misli iz utemeljitve.

Pisatelj Boris Pahor danes slavi 105 let in ob tej priložnosti praznuje tudi izid dveh novih knjig: knjige Darke Zvonar Predan z naslovom Boris Pahor - Najini pogovori in Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Pahor še vedno govori zanosno in ostaja neomajen pri svoji ideji o samostojnosti in samozavesti slovenskega naroda.

V Trstu živeči pisatelj Boris Pahor bo 26. avgusta obeležil častitljivih 105 let. Za STA je ob jubileju, ki sovpada z dolgotrajnim sestavljanjem slovenske vlade, ponovno poudaril misel, ki se mu zdi izjemno pomembna: "Da bi Slovenija našla toliko modrosti, da bi razumela, da država ne more živeti zdravega življenja brez enotnega vodstva."