»Prelom, ki se je zgodil, nekateri v Sloveniji očitno še predelujejo. Ne glede na to pa se je večina njih v vojni bojevala za demokratično neodvisno državo. Če že ne volitve, je tako vojna prelomila kontinuiteto,« pravi Kladnik.

Mineva 30 let, odkar so se junija 1991 v Sloveniji zvrstili ključni dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve. Toda neodvisnost, ki jo je Slovenija razglasila 26. junija 1991, si je morala naša država dokončno izboriti v oboroženih spopadih. O vojni za obrambo slovenske suverenosti v našem tokratnem obsežnem intervjuju govori tudi polkovnik prof. dr. Tomaž Kladnik iz Centra vojaških šol Slovenske vojske.

Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Brigadir Tone Krkovič, predsednik Društva Moris Kočevska Reka in nekdanji načelnik Manevrske strukture narodne zaščite, protestira zoper »ponižujoč pljunek v obraz« vsem svojcem vseh pripadnikov Slovenske vojske in Policije, ki so svoja življenja položili na oltar domovine za časa slovenske osamosvojitvene vojne.

Generalu Ivanu Hočevarju je maja 1990 večinoma uspelo razorožiti Teritorialno obrambo - zvestobo komunistični partiji je postavil pred zvestobo lastnemu narodu, staršem in družini. Umrl je 21. januarja letos v domu za starejše občane v Loki pri Zidanem Mostu, pokopan je v rodni Kostanjevici na Krki.

Konec januarja je umrl general Ivan Hočevar. Tisti Slovenec, ki je maja 1990 po prvih demokratičnih volitvah orožje Teritorialne obrambe predal pod kontrolo JLA in tako razorožil Slovenijo. Preiskali smo, zakaj se je v prelomnih trenutkih odločil za delovanje zoper rojake in tako obveljal za izdajalca domovine.

General Hočevar je leta 1990 vodil tedanjo republiško Teritorialno obrambo. Po zmagi Demosa na demokratičnih volitvah je le dan pred nastopom Demosove vlade (ta je začela mandat 16. maja 1990) izvršil ukaz poveljstva Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda o prenosu orožja od TO v skladišča JLA. Obrambna moč Slovenije na poti k osamosvojitvi je bila tako bistveno zmanjšana.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da je potreba po enotnosti trajna. Kar manjka v govorjenju o tem, da je treba stopiti skupaj, je nek koncept, ideja o uresničevanju slovenskih interesov. Kot je opozoril, pa slovenski politični realnosti v veliki meri ustreza shematska delitev na "Kučanov in Janšev blok".

Državni sekretar Bojan Pograjc ne želi razkriti, kaj je počel med osamosvojitveno vojno, status veterana si je pridobil kot državni sekretar na ministrstvu za obrambo.

Obrambni minister Matej Tonin je na slovesnosti na Cesarskem vrhu pri Logatcu v spomin na pripadnika slovenske Teritorialne obrambe Miroslava Moljka in Antona Žaklja, preminula leta 1991 v prometni nesreči ob umikanju Teritorialne obrambe s položajev, poudaril, da so taki trenutki tudi priložnost za razmislek, kaj lahko vsak stori za domovino.

Razkrivamo podrobnosti o kazenski ovadbi, ki jo je proti Milanu Kučanu, Janezu Slaparju ter še trem slovenskim osamosvojiteljem vložil beograjski odvetnik Dušan Bratić zaradi domnevnih vojnih zločinov slovenskih braniteljev v času vojne v Sloveniji zoper pripadnike JLA.

Po sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani mora nekdanji vojaški obveščevalec Peinkiher za svoje laži v medijih o Krkoviču slednjemu plačati 7.250 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi, objaviti preklic izjav in se mu opravičiti.

Srbski odvetnik Dušan Bratić je po poročanju srbskega dnevnika Politika vložil kazensko ovadbo proti bivšemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu in še petim osebam. Ovadba je bila posredovana srbskemu tožilstvu za vojne zločine. Kučan je v odzivu poudaril, da trditve, objavljene v Politiki, ne zaslužijo resnega komentarja.

Oktobra lani so na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in združenja Sever v Velenju odprli spominski center 1991, kjer je na ogled stalna razstava z dogodki na čas osamosvojitvene vojne v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. V okviru razstave je tudi spominska zbirka pilota JLA Tonija Mrlaka, ki so ga 27. junija 1991 teritorialci sestrelili, potem ko je s helikopterjem gazelo letel nad parlamentom.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj pred večerno osrednjo slovesnostjo ob dnevu državnosti sprejel svojcev padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo. V nagovoru je izpostavil, da je po 27 letih Slovenija sposobna ubraniti nacionalne in državne interese v prid miru, blaginje in varnosti državljanov.

Ministrica je na spominski slovesnosti v spomin na pilota JLA Tonija Mrlaka, ki so ga v času vojne nad Ljubljano sestrelile slovenske obrambne sile , dejala, da je bila sestrelitev krivična. To je v nasprotju s sklepom sodišča, ki je poudarilo, da je bila sestrelitev helikopterja agresorske vojske legalna in legitimna.