Njegova usoda po razorožitvi TO je bila tragična. Po besedah naših virov ga je JLA sprva namestila v hotel Bristol v Beogradu, kjer so bivali mnogi visoki oficirji JLA, ki so tja prišli iz Slovenije in Hrvaške. Pred desetimi leti so pri Dnevniku pisali, da je julija 1992 Hočevarjeva žena Jožefa s strelom v glavo v eni od sob v Bristolu ubila njunega 19-letnega sina. Kako je prišlo do tega, niso navedli, menda pa ni bila prištevna. Izvedeli smo, da sta zakonca Hočevar ostala skupaj, general naj bi pogosto obiskoval Slovenijo, v zadnjem obdobju naj bi živel deloma tu, deloma pa v Srbiji.
Brigadir Krkovič ga je pred letom ali dvema želel soočiti z njegovim ravnanjem in ga vprašati, kdo v Sloveniji mu je dovolil razoroževanje TO. Namreč, zakaj bi sam nosil to zgodovinsko breme. Je bil to Milan Kučan, predsednik predsedstva? Znano je, da je Kučan kljub obvestilu o razoroževanju zavlačeval z ukrepanjem zoper to. Brigadir je bil že dogovorjen, da bi se srečal s Hočevarjem v njegovem stanovanju v enem od beograjskih blokov. Toda v jutru, ko naj bi ga general sprejel, se na zvonjenje zvonca z njegovim priimkom ni odzval. Krkovič je na parkirišču pod stavbo opazil belo terensko vozilo hyundai z ljubljansko registracijo. Skoraj gotovo je bil generalov.
Odpravili smo se v Kostanjevico na Krki, od koder je bil Hočevar doma, in kjer od njegovih med drugim živita njegov drugi sin Robert in vnuk Bruno. Dobili smo se z županom Ladkom Petretičem. Pravi, da je bil do tedaj, ko se je postavil zoper Slovenijo, med domačini priljubljen, ugleden, spoštovan. Veliko je dosegel v JLA, postal je letalski general (generalpodpolkovnik), menda je bil najmlajši s činom generala v vsej JLA. Petretič pravi, da bi moral spoštovati odločitev Slovencev na plebiscitu za samostojno državo. Ker je ravnal drugače, je imela večina domačinov kasneje o njem negativno mnenje. Niso pa veliko govorili o tem.
Govorili smo tudi s sinom Robertom. Nezadovoljen je, češ da smo novinarji očrnili njegovega očeta, saj da ne predstavljamo celovite slike tedanjega dogajanja. Pravi, naj pustimo očeta, naj v miru počiva, nihče se nima kaj bati. Poudaril je, da general ni dobival slovenske pokojnine, imel pa je naše državljanstvo. Le zakaj ga ne bi imel, saj je bil vendar Slovenec, je dejal sin Robert. No, po zakonu o državljanstvu se lahko državljanstvo odvzame tudi Slovencu. Med drugim, če oseba škoduje interesom republike Slovenije s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države. A slovenske oblasti se očitno za odvzem niso odločile. Vnuk Bruno pravi, da je bil njegov stari oče občudovanja vreden človek in spoštovan med domačini.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
