Kučana so v Srbiji ovadili zaradi vojnih zločinov, genocida in razpada Jugoslavije

Bratić po pisanju Politike raziskuje zločine nad pripadniki JLA in civilisti med vojnami na območju bivše SFRJ v 90. letih minulega stoletja.

Kazenska ovadba, kot piše Politika, temelji na uboju pripadnikov takratne jugoslovanske vojske (JLA) na mejnem prehodu Škofije na meji z Italijo ter drugih domnevnih zločinih, navedenih v dokumentih, ki naj bi jih v sredo prejelo srbsko tožilstvo za vojne zločine. Politika sicer ob tem napačno piše o mejnem prehodu Škofje.

Ovadba je vložena tudi proti nekdanjemu načelniku republiškega štaba teritorialne obrambe v Sloveniji Janezu Slaparju, poveljniku ene od organizacijskih enot slovenske teritorialne obrambe Francu Anderliču in še trem osebam. Ovadba jim očita kršitev mednarodnega prava ženske konvencije v času oboroženega spopada v obdobju od 27. junija do 7. julija 1991 na ozemlju Slovenije.

"Milan Kučan je bil takrat predsednik republike Slovenije in je imel dejansko poveljstvo nad vsemi oboroženimi formacijami ter sodi med glavne vojne zločince pri razbijanju Jugoslavije," je po pisanju Politike utemeljil odvetnik Bratić.

Kučan je v odzivu na današnje poročanje srbske Politike zapisal, da trditve, ki jih je objavil srbski dnevnik, povsem spregledujejo zgodovinski kontekst procesov, ki so bili vzrok za razpad Jugoslavije in za tragedije, do katerih so pripeljali.

"Moj komentar je odveč, saj verjamem, da bosta srbska politika in družba sami zmogli objektivno soočenje s politiko Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je sprožila odpor pri praktično vseh narodih nekdanje skupne države. To je bila retrogradna politika, ki je za dolgo obdobje zaustavila razvoj predvsem Srbije, pa tudi drugih republik. Prepričan sem, da samorefleksija o tem obdobju, pa tudi celovitejše ocene takratne politike in njenih posledic Srbijo še čakajo, zato da bi zmogla resen korak naprej na poti do članstva v Evropski uniji. Obtoževanje drugih je beg pred lastno odgovornostjo. Kar pa zadeva mojo odgovornost, o njej bo sodila zgodovina," je v odzivu zapisal bivši predsednik republike.

Odzval se je tudi prvi direktor varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo (VO MO) Andrej Lovšin. Zanikal je, da bi se v času osamosvajanja oz. v obdobju osamosvojitvene vojne v Sloveniji zagrešili kakršenkoli zločini, genocid ali kazniva dejanja s strani pripadnikov slovenske teritorialne obrambe nad pripadniki takratne JLA. Obtožbe je zanikal kot popolnoma neumestne, krivične in neutemeljene.

"Slovenija in njene obrambne sile (teritorialna obramba in policija) niso nikogar napadle, pač pa je to storila JLA in v več primerih uporabila prekomerno silo nad civilnim prebivalstvom. Naj samo omenim številne letalske raketne napade na kolone civilnih tovornjakov in žrtve med vozniki. Ali pa obstreljevanje središča Gornje Radgone s tankovskimi topovi in povzročitve velike materialne škode na civilnih pretvornikih RTV. V toku vojne in neposredno po njej je takratni VO MO omogočil prihod predstavnika Rdečega križa iz Ženeve, ki so obiskali zbirne centre in zapore za vojake takratne JLA in pri tem ni zaznal nobenih kršitev človekovih pravic, mednarodnih konvencij in vojnega prava (...) Osamosvojitev Slovenije je bila izpeljana z veliko profesionalnostjo takratne teritorialne obrambe in policije in pri njej ni prišlo do vojnih zločinov in genocida, kar je bilo značilno za vojne v nadaljevanju razpadanja nekdanje skupne države," je še zapisal Lovšin.