Parlament je zaprl vrata, politika gre bolj kot ne na počitnice, predsedovanje Svetu EU sicer poteka polno, a le ne more razburkati poletnega zatišja; niti sporočila iz Bruslja, bolj odločna naj bi bila jeseni … Pač poletje! Mir in bolj kot ne politični dolgčas. Še kolesarjenje ni bilo to, kar je nekoč bilo! Tadej Pogačar je bil pač predober, in tako je bil še Tour manj zanimiv, a tukaj so olimpijske igre!

Damir Črnčec nam je kot poznavalec delovanja obveščevalnih služb razložil ozadje afere Pegasus in kako lahko sledijo slovenskim državljanom.

Prvak SNS Zmago Jelinčič meni, da je levi opoziciji zmanjkalo sape in tudi jeseni ne bo konstruktivne nezaupnice. Koalicija pa bo ubrala pot sprejemanja nujnih zakonskih odločitev, okoli katerih se bo lahko poenotila in zanje dobila podporo, je v izjavi za STA o pričakovanjih za jesen ocenil Jelinčič. Prepričan je, da bomo imeli redne volitve.

V opozicijski LMŠ ocenjujejo, da bodo tudi na jesen pomembna glasovanja v DZ nepredvidljiva, saj so tudi tista pred parlamentarnimi počitnicami pokazala, da ne koalicija ne opozicija nimata stabilne večine. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović napoveduje uporabo vseh demokratičnih orodij proti vladi, rešitve pa LMŠ vidi v predčasnih volitvah.

Z umikom zakonov o demografskem skladu in o nalezljivih boleznih je dramo morda usodnih »stresnih testov« koalicije Janez Janša prestavil v čas še bolj vroče jeseni. Nekaj pušk je premier tako že moral žrtvovati in vreči v koruzo.

Poslanci so po daljši redni seji in petkovi izredni seji, na kateri so med drugim imenovali ministra za digitalno preobrazbo, odšli na poletni oddih. Do septembra praviloma ne bodo zasedali. Parlamentarne počitnice, ko ni rednih zasedanj DZ in delovnih teles, namreč po poslovniku DZ potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta.

Po referendumskem porazu je koalicija pri svojem delovanju stopila na zavoro, trezno presodila položaj ter sprejela odločitev, da se ne bo izčrpavala v neenakovrednih spopadih, ki niso zanjo absolutno nujni, meni analitik Rok Čakš. Medtem je Aljaž Pengov Bitenc prepričan, da je koalicija po porazu na referendumu šibkejša in ima manj avtoritete.

Del opozicije po izvolitvi Marka Borisa Andrijaniča za ministra opozarja na šibkost koalicije, ostri pa so zlasti do DeSUS. Po oceni predsednice SD Tanje Fajon se je pokazalo, da bo DeSUS še naprej podpiral vlado. Da se je pokazal kot del koalicije, menijo tudi v LMŠ in SAB. Poslanec Levice Luka Mesec pa izvolitev vidi kot marketinško potezo vlade.

Poleg premierja Janeza Janše sta aktualno politično dogajanje in umike predlogov vladnih zakonov komentirala tudi preostala predsednika koalicijskih strank.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP so ostri do koalicije, ki je preložila odločanje o demografskem skladu in zavrnila tudi vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih. Vlado pozivajo k odstopu ali vezavi zaupnice na katerega od predlogov. Večinoma so ostri tudi do napovedi vlade za več pogoja PCT in konec brezplačnega hitrega testiranja.

Če bodo v opoziciji zbrali 46 poslanskih podpisov, bodo ponovno vložili konstruktivno nezaupnico, je po srečanju vodij SD, LMŠ, Levice, SAB in poslancev NeP povedala predsednica SD Tanja Fajon. Kdo bi bil kandidat za predsednika vlade, ni znano. Ključna pa je odločitev DeSUS in glasovanja DZ ta teden o štirih pomembnih odločitvah, je poudarila.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB po močnem referendumskem porazu vlade in nekaterih drugih odločitvah v parlamentu preigravajo možnosti za čim prejšnji odhod vlade Janeza Janše. Na današnjem sicer rednem srečanju naj bi preučile tudi možnost ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice, a so pri tem za zdaj razmeroma previdne.

Današnji referendum je dal res krepko zaušnico vladi, domala plebiscitarno. Če je res, kar so trdili v koaliciji, da je bil to referendum o vladi, potem bi vladne stranke v tem trenutku krepko izgubile volitve. Proti zakonu je glasovalo domala 75 odstotkov ljudi, kolikor se jih je udeležilo zadnjih volitev v državni zbor.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so pozvali premiera Janeza Janšo, da skliče svet za nacionalno varnost v širši sestavi, ki bo ocenil varnostna tveganja v državi ter podal usmeritve za zagotavljanje varnosti pred nastopom četrtega vala epidemije. "Bistveno je, da ljudje slišijo, kakšni so predlogi stroke," je pojasnila Janja Sluga.

Ves teden smo se spominjali. 30 let! Hitro tečejo leta. Proslava je bila malce sladkobna in dolga, a ob taki priložnosti vam mora priti v oči kakšna solza, sicer to ni proslava. Za marsikoga je domoljubje nekaj neumestnega, drugim pa je lepo slišati slovensko himno še kje, ne le na športnih prireditvah. In skušali so popraviti izpad tona, ko je nadškof Šuštar pred tremi desetletji v tišini blagoslavljal lipo; zdaj jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, čeprav nekje drugje, kot jo je nadškof Šuštar. So jo presadili ali pa na novo posadili …

V opozicijskih strankah Levica in SD so bili včeraj kritični do predstavitve programa slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki jo je imel danes premier Janez Janša v parlamentu. V LMŠ in SAB pa so bili kritični predvsem do prvih dni predsedovanja.

Dr. Zlatko Šabič, strokovnjak za mednarodne odnose

Ali bo novemu predsedniku Desusa Ljubu Jasniču uspelo stranko konsolidirati in jo na volitvah spet uvrstiti v državni zbor?

Voditelji LMŠ, SD, Levice in SAB so bili v pogovoru za Televizijo Slovenija pričakovano kritični do aktualne vlade. Obžalovali so, da bo slovenski narod 30-letnico države dočakal razklan. Tudi državne proslave se vodji LMŠ in Levice Marjan Šarec in Luka Mesec ne bosta udeležila, se je bosta pa predsednici SD in SAB Tanja Fajon in Alenka Bratušek.

V delu opozicije so v predstavitvi poslanskih stališč ponovili svoje dvome o izkušenosti kandidata Marjana Dikaučiča oz. njegovi neprimernosti za funkcijo pravosodnega ministra. Med drugim so kritični do njegovih povezav s slamnatimi podjetji in da se ni opredelil do vprašanja evropskih delegiranih tožilcev.