Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Je Jurša zadnji šef poslancev DeSUS? Vprašanje je, če bo stranka še kdaj prestopila parlamentarni prag, je odkrit


Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS, ki je v izteku mandata DZ formalno v opoziciji, a je podpirala vlado, meni, da bi morali poslanci delovati samostojno in ne bi smeli sprejeti igre strankokratov. Čeprav sodelovanja med stranko in poslansko skupino ni bilo, poslancem DeSUS nihče ne more očitati, da niso delali za upokojence, pravi.

franc-jurša3
sta
Franc Jurša

STA
 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Stranka DeSUS je bila v DZ prvič izvoljena pred 26 leti, Franc Jurša pa je bil vodja njene poslanske skupine zadnje štiri mandate. "Obdobje zadnjih štirih let je bilo najtežje in najbolj turbulentno," ocenjuje.

Poslanska skupina je imela zelo težke pogoje dela, dostikrat so bili pri glasovanjih jeziček na tehtnici. "Enkrat ni bila zadovoljna opozicija, drugič ne koalicija, mi pa smo dejansko delali v interesu starejše populacije, ki smo jo v DZ tudi zastopali," pravi. Kot največji dosežek tega mandata Jurša izpostavlja usklajevanje pokojnin za tiste, ki so se upokojili pred letom 2010.



Nikoli ni bil zagovornik preiskovalnih komisij, saj gre pri njih po njegovih besedah za boj med opozicijo in koalicijo. "Če obravnavajo isto zadevo, pridejo do drugačnih rezultatov," pravi in dodaja, naj se s preiskavami ukvarjajo pristojne institucije.

Glede nejasnosti glede strankinega statusa opozicijske oz. koalicijske stranke je dejal, da je nekdaj veljajo, da bi morali biti poslanci samostojni. "Ko smo naredili tisto, za kar smo ocenili, da je v korist ljudi, pa so nam včasih očitali, da nismo delali v skladu z usmeritvami stranke," dodaja.

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.



Poslanska skupina DeSUS sicer ob koncu mandata šteje štiri poslance, enega manj od začetka mandata, a vsi niso več člani stranke.

Stranka in poslanska skupina morata po mnenju Jurše tesno sodelovati, med njima mora teči dialog. Ključen problem za to, da tega dialoga ni bilo, Jurša vidi v tem, da je DeSUS v tem mandatu zamenjal ogromno predsedujočih, "ki so na stvari gledali ideološko in so si želeli ukazovati".



To je po njegovem mnenju pripeljalo do tega, da se je moral DeSUS po sedmih mandatih in 26 letih na tokratnih volitvah posloviti od parlamentarnih hodnikov. "Vprašanje je, če bo DeSUS še kdaj prestopil parlamentarni prag," je dejal Jurša.

Kot največjo napako ocenjuje izstop stranke iz koalicije. Brez sodelovanja v vladi po njegovi oceni ne bi mogli narediti nič koristnega za upokojence, zato je stranka tudi bila večino časa del vladnih koalicij.



Jurša na teh volitvah ni kandidiral, saj se je že na začetku mandata odločil, da bo zanj zadnji in se s politiko ne misli več ukvarjati. "Politike naj se gredo mlajši, spretnejši in željni politike, jaz pa bom zadevo spremljal od daleč," je zaključil.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.