Dogajanje glede predloga zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika so v LMŠ ocenili kot zelo kritično, grozljivo in škodljivo mešetarjenje po kazenskem zakoniku. Podpredsednica DZ in poslanka LMŠ Tina Heferle je dejala, da koalicija nima niti minimalnih strokovnih standardov več, pa tudi ne etičnih in moralnih, saj so jih vsi ključni deležniki, tudi vlada sama, opozarjali, da so predlagane spremembe v napačnem zakonu, koalicija pa se je na to požvižgala in zakon izglasovala. Da vsebina zakona spada v zakon o kazenskem postopku, ki je procesne narave, je opozorila in dodala: "Kot bi obvezno cepljenje uzakonili v zakonu o vodah."
Kot drugi "zastrašujoč problem" pa je poslanka LMŠ izpostavila, da bodo tovrstne spremembe onemogočale pregon kaznivih dejanj tudi glede nabav zaščitne opreme v prvem valu epidemije covida-19, kjer je pod drobnogledom tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V LMŠ imajo po njenih besedah diametralno nasprotno stališče, saj da zagovarjajo zakonodajo, ki bo preprečevala situacije, ko neka zadeva sploh ne bo obravnavana samo zato, ker je zastarala.
V LMŠ upajo, da bo tekom obravnave kateri izmed koalicijskih poslancev vendarle našel pogum in zavrnil ta predlog vsaj iz formalnih razlogov. Vsak pravnik bi namreč po besedah Tine Heferle moral ločiti med materialnim in procesnim zakonom. Računajo pa tudi na odklonilno mnenje državnega sveta in veto, v kolikor bi bile take spremembe potrjene tudi na plenarni seji državnega zbora.
Nad sejo odbora so bili šokirani tudi v SAB. Maša Kociper je dejala, da je vajena že marsičesa, a da je bila v sredo sprejeta takšna novela zakona, je bilo tudi zanjo presenečenje. V neformalnem pogovoru pred sejo so se po njenih navedbah s predstavniki pravosodja strinjali, da o takšnem predlogu nima smisla izgubljati besed, saj predlagatelj tako ali tako novelira napačen zakon. "In smo se malo posmehnili in bili prepričani, da bo predlagatelj zakon umaknil," je dejala Maša Kociper.
Kljub temu je predlagatelj zakona Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) po njenih besedah kljub zamudi na sejo vztrajal pri predlogu. "Sledila je razprava, kjer so vsi predstavniki pravosodja povedali, da zakona ne podpirajo, saj zakon krši vsa načela pravnega varstva in načela enakosti pred zakonom," je dejala Kociprova. Zakon ruši sistem procesnih rokov, otežuje in onemogoča pregon zlasti gospodarskega kriminala: "In kot je povedalo tožilstvo, omogoča amnestijo za določene kazenske postopke," je dodala. Tudi v SAB upajo, da koalicija teh sprememb ne bo podprla.
Jelinčič je ob očitkih dejal, da je stroka proti takim spremembam "ker se jim ne ljubi delati", da ni dopustno, da določeni primeri trajajo 10 let in več, ter da ima Slovenija na področju pravosodja dvakrat več osebja kot zahodnoevropske države.
Glede odklonilnih mnenj pravne stroke je dejal, da so na odbor prišli samo tisti strokovnjaki, ki so proti takim spremembah, ostalih pa da ni bilo. "Pri nas, če je pet pravnikov, je deset različnih mnenj," je dodal. Na očitke o tem, da gredo takšne spremembe na roko vladajoči koaliciji, pa je odvrnil: "Mi smo SNS, nam je v interesu slovenski narod, domovina, ne pa politični posamezniki."
Po oceni Levice gre za zmešnjavo, "ki kaže na to, kako narobe se zaključuje ta mandat, pa ne da je bilo zadnji dve leti kaj pozitivnega pri tem". Poudarili so opozorila stroke, ki takšnim spremembam nasprotuje. To da so spremembe vložene k napačnemu zakonu, pa so označili za anomalijo, ki po besedah poslanca Levice Mateja T. Vatovca "govori o tem, da so pripravljeni za, iskreno rečeno, kupovanje glasov v tej koaliciji narediti vse" .
Zakon bi po mnenju Levice lajšal gospodarski kriminal na način, da tovrstne preiskave ne bodo prišle do zaključka. "Ampak če daste v to enačbo Zmaga Jelinčiča in Janeza Janšo, potem to niti ni presenečenje," je dejal Vatovec. Opozoril je, da pometanja velikega gospodarskega kriminala pod preprogo poslanci ne smejo dopustiti.
Odzvali so se tudi v največji vladni stranki SDS, kjer so za STA zapisali, da podpirajo predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki ga je vložila SNS, saj se strinjajo, da je treba skrajšati oziroma omejiti nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. V SDS ocenjujejo, da je umestitev predlaganih mehanizmov v kazenski zakonik upravičena in sistemska.
Po mnenju SDS morajo državni organi (policija, državna tožilstva, sodišča) zagotoviti, da je vsaka od faz kazenskega postopka izvedena v razumnem roku, tako pa mora veljati tudi za celoten postopek. Vsaka zamuda pa je po njihovem mnenju kršitev pravice do poštenega sojenja v razumnem roku iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Dodali so tudi, da predlagane spremembe spodbujajo državne tožilce, da svoje aktivnosti izvajajo konstantno ves čas do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in da ne prihaja do nepotrebnih in neosnovanih prekinitev.
Pri tem predlagana mehanizma po mnenju SDS nista procesnopravne narave, temveč materialnopravne narave. Posledica neaktivnosti državnega tožilca namreč ne vpliva na samega državnega tožilca, ki je zaradi prekoračitve instrukcijskih rokov po zakonu o kazenskem postopku lahko deležen določenih disciplinskih sankcij po zakonu o državnem tožilstvu, temveč vpliva na storilca kaznivega dejanja, saj država z nastopom zastaranja izgubi upravičenje za kaznovanje storilca, so še zapisali.
