V KUL glede Goloba večinoma ostajajo na stališču, da so se z nekdanjim predsednikom uprave GEN-I Golobom, ki je napovedal aktivni vstop na politični parket, pripravljeni pogovarjati.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v izjavi novinarjem ocenil, da bi bilo najbolje, da bi se vse stranke KUL z njim pogovorile skupaj. Fajonova pa je spomnila, da je sama v decembru na pogovor povabila več predstavnikov civilne družbe, nevladnih organizacij in novonastajajočih gibanj. Na pogovor je povabila tudi Goloba, s katerim naj bi se, ko se bosta sestala, pogovarjala o morebitnih skupnih interesih. V Levici sicer danes izjav niso dajali. V SAB pa so za STA le vnovič potrdili pripravljenost na pogovore.
So pa v strankah KUL, kot je bilo moč razumeti iz današnjih izjav prvakov SD in LMŠ, zadržani do ideje, da bi Goloba podprli kot skupnega kandidata za nestrankarskega mandatarja. Tako Fajonova kot Šarec sta namreč spomnila, da so se SD, LMŠ, SAB in Levica v sporazumu o povolilnem sodelovanju, ki so ga podpisale septembra lani, med drugim zavezale, da bo mesto mandatarja dobil vodja stranke, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.
Šarec je ob tem še poudaril, da je v parlamentarni demokraciji praksa, da se vsak, ki želi voditi vlado, preizkusi na volitvah in mu mandat podelijo volivke in volivci, čemur po njegovih besedah sledijo tudi v sporazumu KUL.
Po njegovem prepričanju pa je zdrava konkurenca dobrodošla tudi v politiki. "Je pa res, da več kot je strank, bolj se glasovi razdrobijo. To je logično in to je znano že iz preteklosti, kar pa ne pomeni, da bi morali kogarkoli pri tem omejevati, kajti v demokraciji mora imeti vsak možnost, da se politično udejstvuje," je prepričan Šarec.
Fajonova pa je ob tem še dejala, da je vsak nov igralec na političnem parketu dobrodošel, a da ni odveč spomniti, da so prav takšni projekti v preteklosti že povzročili nestabilnost vlade ali omogočili vlado Janeza Janše.
Po besedah Šarca pa se tudi v strankah KUL porajajo ideje o javni tribuni, na kateri bi pogovor tekel o aktualnih političnih temah, vsaka stranka pa bi predstavila tudi svoja programska izhodišča oz. svoje videnje, kako upravljati z državo po volitvah.
Ravno Golob oziroma gibanje Bodi sprememba, ki se oblikuje okoli njega, sicer nekatere ključne izzive naslavlja v obliki javnih tribun pod skupnim naslovom V kakšni državi želimo živeti. Druga bo v četrtek v Mariboru, na njej pa bodo poleg Goloba sodelovali še pravnika Janja Hojnik in Anže Erbežnik, politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič ter antropologinja Vesna Vuk Godina. Po neuradnih informacijah STA naj bi slednjo med razpravljalce povabili po tistem, ko je povabilo zavrnil Lojze Peterle, kot je dejal za Večer, zaradi "napačnih interpretacij".
Sicer pa se dinamika predvolilnih aktivnosti stopnjuje. Fajonova je danes ponovila, da SD vodi pogovore tudi z drugimi akterji v političnem prostoru, med drugim tudi s strankami, ki so danes zunaj parlamenta, a bodo igrale pomembno politično vlogo. Vrata SD so po besedah Fajonove odprta za "pogovore z vsemi, ki danes ne podpirajo te vlade ali v njej ne sodelujejo".