Predvidoma spomladi prihodnje leto bodo Madžari odšli na volišča. Javnomnenjske ankete napovedujejo tesen izid med stranko Fidesz Viktorja Orbana in združeno opozicijo šestih strank.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v prvem odzivu po prestanem glasovanju o razrešitvi povedal, da bi bile predčasne volitve najboljša možnost. Dodal je, da bi bilo dobro, da se volitve zgodijo, saj Slovenijo v Bruslju in po Evropi gledajo kot zelo čudno državo. Sam pa težko špekulira, ali so predčasne volitve po tem glasovanju kaj bližje.

Večji del opozicijskih strank z ostro kritiko vladne politike podpira današnje proteste v središču Ljubljane. V Levici in LMŠ napovedujejo, da se bodo protestov tudi sami udeležili. V Levici so sicer protestirali tudi proti ograji, ki je že postavljena na Trgu republike. Poslanka NSi Iva Dimic pa je kritična do angažmaja opozicije pri protestih.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so odstop pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič pospremile z ostro kritiko vlade. Za LMŠ in SD je to dokaz, da so bili očitki v predlogu ustavne obtožbe o imenovanju tožilcev upravičeni. Nekateri menijo, da bo imel premier Janez Janša težave pri imenovanju novega ministra, Levica pa vnovič poziva na proteste.

»Pravkar izvedel od stranke Levica, da g. Cigler te dni preživlja tragično osebno situacijo, o kateri pa ne morejo javno govoriti, in da je bil to razlog za njegov včerajšnji izostanek. Želim, da se mu situacija čim prej uredi! Mi pa se bomo potrudili 11. julija,« je včeraj na facebooku zapisal Ivan Gale.

V koalicijskih strankah menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe premierju Janezu Janši ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, prav tako ne v poslanski skupini SNS. Tudi v DeSUS menijo, da gre pri predlogu za populistične poteze, glasovali bodo po svoji vesti.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB ostro obsojajo vsebino ene od petih kongresnih resolucij SDS, v kateri ta opozarja tudi na nevarnost Levice. V opoziciji trdijo, da stanje ni takšno, kot ga slika SDS, ampak da je SDS tista, ki ruši ustavni red in demokracijo. Menijo še, da gre za preusmerjanje pozornosti in iskanje krivca za aktualno stanje.

Poslanci bodo predvidoma danes razpravljali o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Janeza Janše, še prej pa se bodo odločali o tem, ali naj svoje stališče glede tega pojasni tudi predsednik Borut Pahor.

Belorusija je v ponedeljek potrdila aretacijo opozicijskega novinarja Romana Protaseviča, ki so ga prijeli po prisilnem pristanku letala v Minsku. V javnosti se je pojavil posnetek, na katerem 26-letnik priznava očitana dejanja, a naj bi po mnenju opozicije nastal pod prisilo. Po napovedi sankcij EU so podobno napovedale tudi ZDA.

Letalo Ryanairja, ki so ga beloruske oblasti prisilile, da je pristalo v Minsku, je včeraj proti večeru vzletelo iz Belorusije in je že pristalo v Litvi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Takoj po prisilnem pristanku letala v Belorusiji so aretirali opozicijskega blogerja Romana Protaseviča. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki mu pravijo tudi zadnji evropski diktator, naj bi odredil pristanek letala.

Državni zbor se je po neizglasovanem dnevnem redu majske seje znašel v blokadi. Ker nobena stran nima več zagotovljene večine, imamo »viseči parlament«, kot to označujejo v Veliki Britaniji. Profesor dr. Drago Zajc je razložil, kaj pomeni, če je parlament »viseči«.

Poslanec Jurij Lep meni, da se lahko blokada v parlamentu razreši le z dogovorom med vlado in opozicijo o predčasnih volitvah takoj po slovenskem predsedovanju Svetu EU, kar je predlagal prvi mož poslancev SD Matjaž Han. V nasprotnem primeru pričakuje volitve že jeseni.

V zaporu v Belorusiji je umrl 50-letni opozicijski aktivist Vitold Ašurak, ki je služil petletno zaporno kazen zaradi sodelovanja na protestih, ki so lani po spornih predsedniških volitvah zajeli državo. EU je v odzivu od Minska zahtevala takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov.

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek so v včerajšnjem pogovoru na TV Slovenija ponovno izrazili prepričanje, da je vlada Janeza Janše škodljiva in je zato treba na predčasne volitve. Po njihovi oceni je predsedovanje Slovenije Svetu EU zavoženo oz. bo škoda velika.

Predsednik DZ Igor Zorčič se bo z vodji poslanskih skupin danes posvetoval o nadaljnjem delu DZ. Po tistem, ko so poslanci v ponedeljek zavrnili dnevni red redne seje, je pričakovati dogovor o sklicu dveh izrednih sej, ki sta ju zahtevali koalicija in opozicija. Težko se bodo izognili razpravi o zahtevi opozicije glede članstva v delovnih telesih.

»Kaj, če bi v opoziciji - veselju navkljub - komunicirali nekoliko bolj dostojno in konstruktivno?« je antropolog Dan Podjed na Twitterju ošvrknil jurišnika parlamentarne levice Miho Kordiša in Jerneja Pavliča, ki sta se naslajala nad neuspehom koalicije pri potrjevanju dnevnega reda seje državnega zbora.

Potem ko so danes z 42 glasovi za in 42 proti zavrnili dnevni red redne seje DZ, na kateri bi morali poleg številnih zakonov obravnavati tudi predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, so poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB že zahtevali sklic izredne seje s to točko. Po njihovem mnenju se kaže, da koalicija v DZ nima večine.

Nekdanji predsednik državnega zbora Janez Podobnik in trenutno mednarodni tajnik SLS poslovno deluje na področju mednarodnih razvojnih projektov. Na naslednjih volitvah bo kandidiral na listi gibanja Povežimo Slovenijo. V intervjuju je politično opozicijo pozval, naj za potrebe notranjega političnega boja ne prenaša le-tega v evropski prostor.

Nekdanji odvetnik Igor Zorčič še naprej dokazuje, da je v državnem zboru več kot prvi med enakimi. Medijsko najbolj zaželen politik še vedno išče svojo organizacijsko platformo oziroma politični pristan.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič po naših podatkih še vedno ni prejel dopisa s 47 podpisi poslancev, ki zahtevajo njegovo razrešitev. Zato se nekateri v opoziciji sprašujejo, ali gre še za en blef, podobno kot konec marca, ko so v vladajoči koaliciji zatrjevali, da imajo 47 glasov, na koncu pa jih niso imeli.