Voditelji LMŠ, SD, Levice in SAB so bili v pogovoru za Televizijo Slovenija pričakovano kritični do aktualne vlade. Obžalovali so, da bo slovenski narod 30-letnico države dočakal razklan. Tudi državne proslave se vodji LMŠ in Levice Marjan Šarec in Luka Mesec ne bosta udeležila, se je bosta pa predsednici SD in SAB Tanja Fajon in Alenka Bratušek.

V delu opozicije so v predstavitvi poslanskih stališč ponovili svoje dvome o izkušenosti kandidata Marjana Dikaučiča oz. njegovi neprimernosti za funkcijo pravosodnega ministra. Med drugim so kritični do njegovih povezav s slamnatimi podjetji in da se ni opredelil do vprašanja evropskih delegiranih tožilcev.

Sodišče v Moskvi je sledilo zahtevi tožilstva in več organizacij, ki jih vodi zaprti opozicijski voditelj Aleksej Navalni, razglasilo za ekstremistične in s tem prepovedalo njihovo delovanje. V skladu z novim zakonom tako voditelji, člani in podporniki teh organizacij ne bodo smeli sodelovati na parlamentarnih volitvah, ki bodo jeseni.

Prvi poslanec SD Matjaž Han pravi, da je politika zabredla v globoko krizo, saj je bolj kot vsebina v državnem zboru sedaj pomembno lobiranje za enega, dva, tri poslanske glasove. Dodatni dokaz za politično krizo je tudi dvakratni neuspeli poskus razrešitve predsednika DZ Igorja Zorčiča. Če bi premier Janez Janša na to razrešitev vezal nezaupnico, bi jo lahko tudi ne dobil.

V Budimpešti so se včeraj odvili protesti proti načrtu vlade premierja Viktorja Orbana, da v prestolnici zgradi kampus elitne kitajske univerze. Okoli 10.000 ljudi se je sprehodilo skozi mesto v znak nasprotovanju projektu, ki naj bi bil dokončan leta 2024, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zračni prostor Evropske unije je od danes zaprt za letala beloruskih letalskih družb. Za to so se konec maja zavzeli voditelji EU zaradi prisilnega pristanka Ryanairovega letala in aretacije opozicijskega novinarja Romana Protaseviča v Minsku, v petek pa je odločitev sprejel Svet EU.

Poslanci opozicije so včeraj v izjavah pred DZ komentirali nedeljsko izjavo predsednika republike Boruta Pahorja, da Slovenija ni v politični krizi. Poslanec LMŠ Nik Prebil meni, da se Pahor spreneveda. Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša se Pahor glede tega pretvarja. Vodja poslancev SAB Maša Kociper pa Pahorjevo izjavo težko razume.

Predvidoma spomladi prihodnje leto bodo Madžari odšli na volišča. Javnomnenjske ankete napovedujejo tesen izid med stranko Fidesz Viktorja Orbana in združeno opozicijo šestih strank.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v prvem odzivu po prestanem glasovanju o razrešitvi povedal, da bi bile predčasne volitve najboljša možnost. Dodal je, da bi bilo dobro, da se volitve zgodijo, saj Slovenijo v Bruslju in po Evropi gledajo kot zelo čudno državo. Sam pa težko špekulira, ali so predčasne volitve po tem glasovanju kaj bližje.

Večji del opozicijskih strank z ostro kritiko vladne politike podpira današnje proteste v središču Ljubljane. V Levici in LMŠ napovedujejo, da se bodo protestov tudi sami udeležili. V Levici so sicer protestirali tudi proti ograji, ki je že postavljena na Trgu republike. Poslanka NSi Iva Dimic pa je kritična do angažmaja opozicije pri protestih.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so odstop pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič pospremile z ostro kritiko vlade. Za LMŠ in SD je to dokaz, da so bili očitki v predlogu ustavne obtožbe o imenovanju tožilcev upravičeni. Nekateri menijo, da bo imel premier Janez Janša težave pri imenovanju novega ministra, Levica pa vnovič poziva na proteste.

»Pravkar izvedel od stranke Levica, da g. Cigler te dni preživlja tragično osebno situacijo, o kateri pa ne morejo javno govoriti, in da je bil to razlog za njegov včerajšnji izostanek. Želim, da se mu situacija čim prej uredi! Mi pa se bomo potrudili 11. julija,« je včeraj na facebooku zapisal Ivan Gale.

V koalicijskih strankah menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe premierju Janezu Janši ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, prav tako ne v poslanski skupini SNS. Tudi v DeSUS menijo, da gre pri predlogu za populistične poteze, glasovali bodo po svoji vesti.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB ostro obsojajo vsebino ene od petih kongresnih resolucij SDS, v kateri ta opozarja tudi na nevarnost Levice. V opoziciji trdijo, da stanje ni takšno, kot ga slika SDS, ampak da je SDS tista, ki ruši ustavni red in demokracijo. Menijo še, da gre za preusmerjanje pozornosti in iskanje krivca za aktualno stanje.

Poslanci bodo predvidoma danes razpravljali o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Janeza Janše, še prej pa se bodo odločali o tem, ali naj svoje stališče glede tega pojasni tudi predsednik Borut Pahor.

Belorusija je v ponedeljek potrdila aretacijo opozicijskega novinarja Romana Protaseviča, ki so ga prijeli po prisilnem pristanku letala v Minsku. V javnosti se je pojavil posnetek, na katerem 26-letnik priznava očitana dejanja, a naj bi po mnenju opozicije nastal pod prisilo. Po napovedi sankcij EU so podobno napovedale tudi ZDA.

Letalo Ryanairja, ki so ga beloruske oblasti prisilile, da je pristalo v Minsku, je včeraj proti večeru vzletelo iz Belorusije in je že pristalo v Litvi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Takoj po prisilnem pristanku letala v Belorusiji so aretirali opozicijskega blogerja Romana Protaseviča. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki mu pravijo tudi zadnji evropski diktator, naj bi odredil pristanek letala.

Državni zbor se je po neizglasovanem dnevnem redu majske seje znašel v blokadi. Ker nobena stran nima več zagotovljene večine, imamo »viseči parlament«, kot to označujejo v Veliki Britaniji. Profesor dr. Drago Zajc je razložil, kaj pomeni, če je parlament »viseči«.

Poslanec Jurij Lep meni, da se lahko blokada v parlamentu razreši le z dogovorom med vlado in opozicijo o predčasnih volitvah takoj po slovenskem predsedovanju Svetu EU, kar je predlagal prvi mož poslancev SD Matjaž Han. V nasprotnem primeru pričakuje volitve že jeseni.

V zaporu v Belorusiji je umrl 50-letni opozicijski aktivist Vitold Ašurak, ki je služil petletno zaporno kazen zaradi sodelovanja na protestih, ki so lani po spornih predsedniških volitvah zajeli državo. EU je v odzivu od Minska zahtevala takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov.