Kot je znano, SDS zahteva referendum za tri zakone: o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Ob tem so morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati za vsako referendumsko pobudo najmanj 40 tisoč podpisov volivcev, overovljenih na upravnih enotah. Koliko natančno so jih zbrali, ni znano. Vsekakor pa najmanj 120 tisoč za vse tri skupaj.
Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič predložene podpise posredovala v preverjanje ministrstvu za notranje zadeve, ki ji mora sporočiti, ali je zbranih dovolj overjenih podpisov. Če bo ugotovljeno, da je zbranih najmanj 40.000 overovljenih podpisov, mora državni zbor razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za referendum.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni, vendar pa v primeru, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja preteče več kot 45 dni, mora to izglasovati najmanj dvotretjinska večina navzočih poslancev. Ker nobena stran v državnem zboru nima dvotretjinske večine, bo referendum v časovnem razponu 30 do 45 dni od razpisa.
Z drugimi besedami: če bo SDS res jutri predložila podpise za vse tri referendumske pobude, bo moral državni zbor do 13. oktobra na svoji seji razpisati referendume. Glede na zakonsko časovnico, bo tako lahko kot prvi možni datum le za las ujel 13. november, ko bo verjetni drugi krog predsedniških volitev. Naslednji možni datum je 20. november, ko je prvi krog lokalnih volitev, zadnji pa 27. november, ko ni volitev.
Kot je slišati, se SDS ogreva za to, da bi bili referendumu skupaj z lokalnimi volitvami, medtem ko v koaliciji razmišljajo, da bi bilo najbolje izvesti referendume sočasno z drugim krogom predsedniških volitev, ko pričakujejo večjo udeležbo svojih volivcev.
Kot je slišati, se SDS ogreva za to, da bi bili referendumu skupaj z lokalnimi volitvami, medtem ko v koaliciji razmišljajo, da bi bilo najbolje izvesti referendume sočasno z drugim krogom predsedniških volitev, ko pričakujejo večjo udeležbo svojih volivcev. Če to ne bi bilo mogoče, pa bi referendume izvedli 27. novembra, ko ni volitev in obstaja večja možnost, da opoziciji ne bo uspelo na volitve pripeljati dovolj volivcev, saj bodo mnogi siti tega, da morajo vsako nedeljo zapored na volišča.
Izvedbi referendumov skupaj z lokalnimi volitvami v vladni koaliciji niso naklonjeni, tudi zaradi tega, ker bi stroškovno to pomenilo neznatne prihranke. Za izvedbo lokalnih volitev skrbijo občine, za referendum pa država, občinske in okrajne volilne komisije so različne, večinoma tudi volilni okoliši, ponekod tudi ne bi bilo mogoče zagotoviti istih prostorov za obe volilni komisiji.
Po izračunu Državne volilne komisije nas bo referendum, če bo izveden ločeno od volitev, stal okoli 4,8 milijona evrov; če bi potekal hkrati s predsedniškimi volitvami, pa bi bili skupni stroški 5,7 milijona evrov, pri čemer bi za drugi krog predsedniških volitev (brez referenduma) odšteli 3,2 milijona evrov. Za lokalne volitve pa smo pred štirimi leti odšteli skupno 6,5 milijona evrov.
