Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.

Ta teden bo v Haagu zgodovinski vrh Nata, na katerem bo zelo verjetno sprejeta odločitev o občutnem dvigu obrambnih izdatkov članic. V težavah bodo predvsem tiste, ki se že leta in leta ne držijo sprejetih obveznosti. Med njimi posebej izstopata Španija in Slovenija: obe sta na repu zavezništva, solidarni sta samo pri besedah, pri denarju pa se vse konča; obe sta zagovornici pravic Palestincev v Gazi, po novem sočustvujeta tudi z Iranom, ki se mu dogaja svetovna krivica itn. Ena sama načelnost skratka – a le navzven.

Pred dnevom državnosti je v ljubljanski stolnici potekala maša za domovino. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je spregovoril o potrebi po miru, pravičnosti in resnici. "Strnimo vrste in presezimo osebne zamere ter sodelujmo za skupno dobro vseh nas in prihodnosti sveta," je pozval.

Stanje latentne državljanske vojne očitno koristi tudi Kučanu, ne samo Janši, pri čemer ima prvi predsednik prav, ko pravi, da je Janša že trikrat vodil državo in bi lahko pokopal žrtve povojnih pobojev, če bi hotel.

Pri predsednici republike Nataši Pirc Musar poteka nov krog kadrovskih posvetovanj. Kot kaže, ji tudi tokrat ne bo uspelo z imenovanjem novega guvernerja. Kandidat Simon Savšek namreč ne uživa zadostne podpore koalicije. V Svobodi mu očitajo manko vodstvenih izkušenj, v SD in Levici pa izpostavljajo njegovo strokovnost, a se o podpori ne izrekajo.

Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Naši najvišji državni funkcionarji s predsednico na čelu se podajajo na »državniška potovanja« v eksotične dežele z izgovori, ki so za lase privlečeni.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta nikdar zbledeti, je na današnji slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar. Dogodek je ob spominu na žrtve nacističnega režima minil v znamenju aktualnega dogajanja v svetu in opozoril pred nevarnostjo ponavljanja zgodovine.

Žrtve množičnih pobojev po drugi svetovni vojni je treba nujno primerno pokopati, hkrati pa te zločine jasno obsoditi, je v pridigi pri današnji maši pri Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu ob 80. obletnici pobojev poudaril škof Andrej Saje. Mašo je spremljal kulturni program, ki ga je pripravila Nova Slovenska zaveza. Spomnimo, gre za slovesnost, na katero so zaman vabili predsednico države Natašo Pirc Musar.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v DZ poslala predlog za imenovanje Dijane Možina Zupanc na položaj varuhinje človekovih pravic. Prepričana je, da kandidatka izpolnjuje najvišje standarde. Odločitev je predsednica sprejela, kljub temu da kandidatka še nima zagotovljene dvotretjinske večine, so zapisali v predsedničinem uradu.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je v okviru državniškega obiska v Federativni demokratični republiki Etiopiji sestala s predsednikom Tayejem Atske Selassiejem, predsednikom vlade Abiyem Ahmedom in vodstvom Afriške unije. Osrednje teme pogovorov so bile utrjevanje miru v regiji, razvojno sodelovanje, okrepitev dvostranskih vezi in krepitev gospodarskega sodelovanja.

Drugi dan državniškega obiska na Madagaskarju je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar obiskala skupnost Akamasoa ter skupaj z misijonarjem Pedrom Opeko in predsednikom Republike Madagaskar Andryjem Nirino Rajoelino odprla novo osnovno šolo Père Pedro. Gre za izjemno pridobitev za lokalno okolje, zgrajeno s podporo Republike Slovenije.

Medtem ko se nad Deželo zbirajo temni oblaki, predsednica rešuje osrednjo zgodovinsko travmo te države in nadaljuje proces, ki ga je začel njen predhodnik. Toda preteklost ne bo rešila gospodarske krize, ki se nam bliža. O tem ni več dvomov.

Lani je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar častna četa Slovenske vojske ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu položila venec. Ob 80. obletnici zločinskega povojnega množičnega umora Slovencev je ravnala drugače.

Predsednica države Nataša Pirc Musar se mudi na obisku v Afriki. Turnejo je začela v Keniji, kjer lahko med drugim občuduje tudi plesalce na prireditvah, ki se jih udeležuje. Pa še drevo je posadila.

Podnebne spremembe so okoljsko vprašanje, pa tudi vprašanje miru in dostopa do osnovnih virov, je danes v Nairobiju ob začetku vzhodnoafriške turneje izpostavila predsednica Nataša Pirc Musar. S kenijskim predsednikom Williamom Rutom je govorila tudi o konkretnih skupnih projektih, med katerimi je program za digitalno spremljanje vodnih virov.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je na državni slovesnosti ob Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu poklonila žrtvam pobitih ob koncu druge svetovne vojne. Ob tem je izrazila željo, da bi politika naredila večji korak naprej proti spravi, kot tudi, da bi se našlo mesto za centralno kostnico, v kateri bi dostojno pokopali vse žrtve.

Prvak SD in minister za gospodarstvo je v obsežnem intervjuju za Reporter spregovoril tudi o svojem odnosu z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom.

Nataša Pirc Musar je minuli teden z nekaj besedami o genocidu v Gazi dvignila na noge domačo in evropsko politiko. Kot da bi ji do živega prišle kritike, da je v svoji vlogi preveč izgubljena v mednarodni politiki, da ne ve natančno, kaj počne, se je pred evropskimi poslanci v Bruslju pokazala v precej drugačni luči.