Predlog je podala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je po pogovorih s poslanskimi skupinami ugotovila, da uživa zadostno podporo. DZ bo o tem glasoval 3. februarja.

Dolenc je slovensko centralno banko doslej kot namestnik vodil dvakrat ter skupaj eno leto in devet mesecev. Viceguverner Banke Slovenije prvič postal aprila 2016, z majem 2018 je kot namestnik guvernerja po odstopu takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca prevzel vodenje centralne banke. Nato se je potegoval za mesto guvernerja, a je v DZ dobil le 30 glasov poslancev. Banko Slovenije je vodil vse januarja 2019, ko je guvernersko mesto zasedel Boštjan Vasle.

Po izteku prvega viceguvernerskega mandata je Dolenc ostal v Banki Slovenije kot svetovalec. Viceguverner je nato znova postal jeseni 2022, ko je nasledil viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean, ki jo je DZ na njeno željo razrešil. Tudi Vasle ga je postavil za svojega namestnika in Dolenc vnovič bodi Banko Slovenije od 8. januarja lani, ko se je Vasletu iztekel šestletni mandat.

Postopek izbora guvernerja se je močno zavlekel, saj je Pirc Musar na to mesto predlagala nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, a ga DZ ni potrdil. V koaliciji so si želeli, da bi to mesto prvič prevzela ženska in so vztrajali pri državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. A predsednica je ni predlagala, saj da je pri njej zaznala potencialen konflikt interesov. Je pa preverjala podporo še nekaj kandidatov, od katerih pa nihče ni prepričal koalicije.

Predsednica je po lanskem jesenskem srečanju z vodji parlamentarnih strank razpis za guvernerja ponovila. Med 10 prijavljenimi kandidati ni bilo državne sekretarke Jazbec, koalicija pa je izbor zožila na viceguvernerja Dolenca in Marka Pahorja ter nekdanjega člana uprave nekdanje Nove KBM Mateja Falatova. Slednji je veljal za favorita Svobode, a so se v koaliciji in pri predsednici pojavili pomisleki, ker ga obremenjuje nepravnomočno zaključen prekrškovni postopek pri Banki Slovenije.

Dolencu se tako v drugem poskusu, da postane guverner s šestletnim mandatom, obeta pozitiven rezultat. O predlogu bo v ponedeljek odločala mandatno-volilna komisija DZ, nato bo o tem odločal še DZ. Kandidat potrebuje 46 poslanskih glasov, glasovanje je tajno. Če bo glasovanje uspelo, bo v Banki Slovenije stekel postopek ugotavljanja usklajenosti izvoljenega kandidata z določbami člena zakona o Banki Slovenije glede nezdružljivosti opravljanja funkcij s funkcijo guvernerja.

Banka Slovenije sicer kljub dejstvu, da jo vodi namestnik guvernerja, deluje popolnoma nemoteno. Dolenc je lansko jesen ocenil, da prav tako ni negativnega učinka na ugled ustanove, ki je ves čas zaželen sogovornik na ravni sistema centralnih bank v EU in širšega mednarodnega okolja.

Čeprav nima uradne glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke (ECB), na sejah sveta sodeluje, podaja svoja mnenja in poglede, v osrednjem organu evrske denarne politike pa se tako ali tako skoraj nikoli ne odloča z glasovanjem, ampak se išče soglasje. Naslednja seja sveta ECB bo sicer 5. februarja.

Dolenc je doktor ekonomskih znanosti z dolgoletnimi izkušnjami na področju visokošolskega izobraževanja o financah, makroekonomiji in bančništvu. Njegova poklicna pot obsega delo na ministrstvu za finance, v gospodarstvu ter tudi v poslovnih bankah Abanka Vipa in Deželna banka Slovenije, so ob podaji predloga navedli v uradu predsednice države.

Slovenija bo v primeru zadostne politične podpore Dolencu dobila šestega guvernerja Banke Slovenije. Doslej so to mesto zasedali France Arhar (6. marec 1991 - 31. marec 2001), Mitja Gaspari (1. april 2001 - 31. marec 2007), Marko Kranjec (16. julij 2007 - 16. julij 2013), Boštjan Jazbec (17. julij 2013 - 30. april 2018) in Boštjan Vasle (9. januar 2019 - 8. januar 2025).