V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Kandidat za predsednika vlade Marjan Šarec je v nagovoru v DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in med drugim izpostavil tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.

Danes bo Marjan Šarec ustoličen za mandatarja. K temu je veliko prispeval nihče drug kot njegov veliki politični nasprotnik Janez Janša.

Generalni sekretarji strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB so na današnjem tretjem srečanju o delitvi vladnih resorjev v bodoči koaliciji pripravili predlog razdelitve, ki pa še ni zakoličen, saj se morajo o tem posvetovati še v svojih strankah. Z usklajevanjem bodo nadaljevali v petek, neuradno pa naj bi zdravstveni resor vendarle pripadel LMŠ.

Državni zbor bo danes na izredni seji odločal o kandidatu za predsednika vlade Marjanu Šarcu. Za razpravo o predlogu so predvidene približno štiri ure in pol, nato pa bodo poslanke in poslanci o kandidatu odločali s tajnim glasovanjem. Predsednik DZ Matej Tonin predlaga, da bi bila to tudi edina točka, ki bi jo obravnavali danes.

Predsednik DZ Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da se svojega položaja ne oklepa in da bo odstopil. "Odstopil bom nemudoma, ko bosta izvoljeni podpredsednici DZ," je napovedal. Glasovanje o imenovanju podpredsednic bo skladno s časovnico poteka izredne seje DZ, ki jo bo Tonin predlagal, prihodnji četrtek.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so v DZ vložili predlog za razširitev petkove seje DZ z glasovanjem o razrešitvi predsednika DZ Mateja Tonina. V DZ sta vložena tudi predloga za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Če bo verjetna Šarčeva vlada odvisna od glasov Levice, bodo izsiljevali do onemoglosti. In izredno škodili gospodarstvu, zaposlenim in razvoju vse države, pri čemer sami ne bi prevzeli odgovornosti.

Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.

Aktualni predsednik DZ Matej Tonin je danes izrecno opozoril vodje poslanskih skupin, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic pri volitvah predsednika vlade pomeni kršitev nekaterih členov ustave in kazenskega zakonika. "Kot predsednik DZ se bom poslužil vseh pristojnosti, da tovrstno prakso preprečim," je poudaril Tonin.

Prvak NSi in aktualni predsednik DZ Matej Tonin je danes ponovil, da bo z mesta predsednika državnega zbora "odstopil na dan, ko bo zaprisegla nova vlada". Po njegovih besedah je bil tak dogovor ob njegovem imenovanju in z drugačnimi željami bodoče koalicije uradno ni seznanjen. Če si bo premislila, pa se tudi ne bo upiral, je dodal. Izvršilni odbor NSi pa predlaga poslanski skupini svoje stranke, da na petkovem glasovanju ne podpre kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca.

Pred petkovim glasovanjem o Marjanu Šarcu za mandatarja se je pojavila nova pobuda o oblikovanju mešane koalicije, v kateri bi bila tudi relativna zmagovalka volitev SDS.

Dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister

Generalni sekretarji strank petorčka bodo predvidoma nadaljevali kadrovsko usklajevanje prihodnje vladne ekipe. Po ponedeljkovem prvem krogu je neuradno že znano, koliko resorjev bodo prevzele posamezne stranke, ni pa še v celoti dorečeno katere. Prvak NSi Matej Tonin bo medtem spregovoril o svoji nameri glede odstopa z mesta predsednika DZ.

Po tistem, ko je parafiranje protokola o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS zagotovilo potrebno podporo za izvolitev Marjana Šarca za mandatarja in njegove vlade, so na mizi zdaj kadrovska vprašanja. O delitvi resorjev bodo že danes spregovorili generalni sekretarji peterice strank.

Dr. Miro Haček kot profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in predavatelj političnih sistemov zelo pozorno spremlja sestavljanje vladne koalicije, ki nastaja pod vodstvom Marjana Šarca.

Maratonska koalicijska usklajevanja so obrodila sadove. Marjana Šarca bo za mandatarja podprla tudi Levica, toda z njo se bo moral usklajevati o ministrskih imenih, proračunu in vladnih projektih.

Znanstvo z znanimi politiki in medijskimi osebnostmi že dolgo ni nič posebnega za Vido Iskra, taščo Marjana Šarca. Ko smo jo obiskali na njenem domu v Domžalah, kjer nas je sprejela kmalu za tem, ko je končala zgodnje jutranje delo na vrtu, je v sproščenem klepetu omenila, da so – v prenesenem pomenu – vsi pomembni politiki jedli z njenega krožnika.

Poslanci bodo prihodnji teden v drugem krogu iskanja mandatarja po junijskih volitvah odločali o kandidaturi prvaka LMŠ Marjana Šarca, seja DZ je predvidena za petek. Šarec lahko računa na podporo LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice, ki skupaj štejejo 52 poslancev. V torek se bo sestal tudi skupni odbor, na mizi bo predlog zvišanja odhodkov ZZZS.