Šarec je izvoljen, zdaj si koalicija deli resorje

40-letni Šarec je po petkovem glasovanju, na katerem ga je podprlo 55 poslancev, dejal, da je to prvi korak pri oblikovanju 13. slovenske vlade. Kot je napovedal, bodo v naslednjih dneh morali vložiti velike napore, da bi sestavili ministrsko ekipo, da bi ministri uspešno opravili zaslišanja pred matičnimi odbori in bodo lahko prisegli kot celotna vlada, ki bo vlada s polnimi pooblastili.

Že v ponedeljek v bodoči koaliciji nadaljevanje pogovorov o delitvi resorjev

Stranke bodoče koalicije, LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, so pogajanja o razdelitvi resorjev začele že v začetku tedna, generalni sekretarji so preigravali različne možnosti, a razreza dokončno še niso naredili. Nadaljevali bodo v ponedeljek, prav tako pa je za ponedeljek Šarec na srečanje po izvolitvi povabil predsednike bodočih koalicijskih partneric.

Doslej je znano, da bodo v vladi predsedniki vseh koalicijskih strank z izjemo predsednika SD Dejana Židana, ki so ga sklenili predlagati za predsednika DZ. Ni pa še jasno, kdaj naj bi slednji na tem mestu zamenjal Tonina. Ta je napovedal, da bo odstopil takoj po izvolitvi podpredsednic na nadaljevanju v petek začete seje, ki je sklicano za četrtek. Za podpredsedniški mesti sta predlagani poslanki Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC), za razpravo pred tajnim glasovanjem pa sta predvideni dobri dve uri razprave.

Tonin je sicer napovedal, da bi lahko o Židanovi kandidaturi odločali že na isti dan, toda na drugi izredni seji.

Za četrtek je namreč Tonin predvidel izredno sejo, na kateri bi DZ oblikoval delovna telesa. O tej seji bo odločil kolegij predsednika DZ predvidoma v sredo, pred tem pa naj bi sestavo delovnih teles usklajevali na delovnem posvetu v začetku tedna. Tonin je vodje poslanskih skupin na srečanje povabil za v ponedeljek, a so se v koalicijskih vrstah opravičili, sestali pa naj bi se v torek. Iz strank bodoče koalicije je bilo sicer v preteklih dneh slišati željo, da bi oblikovanje delovnih teles potekalo pod novim vodstvom DZ.

Za zaslišanja ministrov potrebno oblikovanje delovnih teles

Pri tem se krešejo mnenja o statusu poslanske skupine Levica, ki je s peterico parafirala sporazum o sodelovanju, kar jo po mnenju nekaterih pravnikov, tudi zakonodajno-pravne službe DZ, uvršča med koalicijske stranke.

V Levici pa trdijo, da bodo še naprej opozicijska stranka. Vodja njihove poslanske skupine Matej T. Vatovec je ob robu petkove seje DZ pojasnil, da smo v preteklosti že imeli podobne primere, ko je denimo LDS Janeza Drnovška sklenila podoben sporazum s Stranko mladih Slovenije, ki je ostala opozicijska stranka. "Mi se imamo za opozicijsko stranko, tako nas razumejo tudi stranke petorčka," je poudaril in pojasnil, da je to politična odločitev oziroma dogovor med poslanskimi skupinami. Na vprašanje, ali bodo predstavniki Levice v vladi sodelovali z državnimi sekretarji, je odgovoril, da kadrovski dogovori še potekajo in da o tem še niso sprejeli odločitve.

Status Levice je namreč pomemben pri oblikovanju tistih delovnih teles, v katerih ima po poslovniku DZ večino opozicija. Tako bi imeli po Toninovem predlogu, ki ga je ta teden poslal poslanskim skupinam, v komisiji za nadzor javnih financ in v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb večino poslanci SDS, NSi in SNS.

Tonin je sicer predvidel, da bi bili poslanci SDS na čelu šestih teles, LMŠ bi pripadla tri predsedniška mesta, SD, SMC, Levici in NSi po dve ter SAB, DeSUS, SNS in narodnim skupnostim po eno.

Oblikovanje delovnih teles je pomembno v nadaljnjem postopku oblikovanja vlade. Ministrski kandidati se morajo namreč pred odločanjem v DZ predstaviti pristojnim odborom. Zaslišanja so predvidena v petek, 7. septembra, ter v ponedeljek, 10. septembra.

Šarec, ki ga bo po izvolitvi za predsednika vlade v poslanskih klopeh nasledila osnovnošolska učiteljica glasbene umetnosti Karla Urh, mora predlog liste kandidatov za ministre v DZ vložiti v 15 dneh. Ta rok se izteče 1. septembra, ker je to sobota, pa se po poslovniku DZ podaljša na prvi naslednji delovni dan, v tem primeru je to ponedeljek, 3. september. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je sicer predvideno v četrtek, 13. septembra.

DZ ta teden tudi o namenjanju viška sredstev ZZZS za skrajševanje čakalnih vrst

Ta četrtek bodo na nadaljevanju seje DZ poslanci obravnavali tudi vladni predlog spremembe odloka, s katerim bi zvišali letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za 35 milijonov evrov. Toliko se jih bo predvidoma zbralo v javni zdravstveni blagajni več, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu. Po predlogu vlade bi sredstva namenili za skrajševanje čakalnih vrst, kjer bolniki čakajo najdlje, to so področja zobozdravstva, ortopedije, kardiologije in angiologije ter okulistike.

Za razpravo na seji so predvidene skoraj tri ure. Skupni odbor DZ je ta teden spremembe odloka podprl, poslanci pa so v razpravi med drugim opozorili, da dodatna sredstva še ne pomenijo popolne rešitve za skrajšanje čakalnih vrst.

K spremembi odloka je vlado pozval ZZZS. Fiskalni svet pa je ocenil, da predlog ni skladen z zakonom o fiskalnem pravilu, saj da dvig obsega izdatkov ZZZS ni zadostno utemeljen in tudi ni pripravljen na podlagi jesenskih makroekonomskih napovedi.