Šarec v DZ: Štela bodo dejanja, ne besede

Šarec je v nagovoru poslancem na izredni seji DZ povedal, da bo zdravstvo med največjimi prioritetami dela te vlade. Priznal je, da bo to področje tudi najtežje. "Ljudje pričakujejo ureditev razmer in skrajšanje čakalnih dob ter zavedanje, da je nekomu mar za njih," je dejal in dodal, da si vsak zasluži celostno obravnavo, ki bi jo sistem javnega zdravstva moral ponujati. Dejal je, da bo porabil vso energijo za sodelovanje na terenu za skupni cilj skrajševanja čakalnih vrst in lajšanje težav bolnikov.

Glede gospodarstva je izpostavil, da so potrebne nove visokotehnološke investicije, kjer bo izražena skrb za okolje in zdravje ljudi, hkrati pa pomenijo dodano vrednost. Ker je naše gospodarstvo izvozno naravnano, je treba biti pripravljen, ko pride do novega ohlajanja gospodarstva.

Nujna pa je tudi povezava s področjem okolja in infrastrukture, saj bomo le s sodobnimi cestnimi in železniškimi povezavami konkurenčni in ne bomo zapravili dobre geostrateške lege, kar se v določeni meri že dogaja. Kot je dejal, je zlasti železniška infrastruktura zelo zastarela, zato trpi logistika, ki je temelj sodobnega gospodarstva.

Posebej je izpostavil še malo gospodarstvo. Samostojni podjetniki in družinska podjetja prispevajo dobršen delež k gospodarski rasti, srečujejo pa se z vrsto vsakodnevnih težav, ki največkrat izhajajo iz neživljenjske zakonodaje. Prepričan je, da bodo uspeli kakšno stvar spremeniti.

Dotaknil se je javnega sektorja in poudaril, da gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, pač pa morata delati z roko v roko. Čeprav mnogi javni sektor omejujejo le na javno upravo, je to po njegovih besedah daleč od celote. "Pavšalne ocene, da je javni sektor prevelik, niso na mestu, gre le za vprašanje organizacije in razporeditve kadrov ter njihovo motivacijo za dobro delo," je menil Šarec.

"Javno zdravstvo in druge javne storitve so temelj, na katerem stoji ali pade država," je prepričan, pri čemer je omenil nekatere slabosti. Tako je dejal, "da naše šolstvo postaja brezplačni proizvajalec kadrov za tujino".

Kot večji izziv je navedel še zagotavljanje nacionalne varnosti v luči razmer v svetu. Dejal je, da je obrambno-varnostni sistem ključnega pomena za obstoj države, saj brez varnosti ni pogojev za nemoteno življenje in blaginjo naroda.

Pri tem je poudaril, da nikakor ne bo pristajal na prepire o tem, ali je pomembnejša vojska ali policija, saj sta obe strukturi življenjskega pomena za normalno delovanje države. V obeh so srčni in predani ljudje, ki po Šarčevih besedah niso dovolj plačani za svoje delo, a ga predano opravljajo. Bo pa nujno nadaljevati urejanje vprašanja kadrov in opremljenosti, hkrati pa jim dati vedeti, da jih politika ceni.

Popolnoma enako je s silami za zaščito in reševanje, kamor poleg civilne zaščite sodijo tudi gasilci. Na najvišji stopnji profesionalnosti pa morata delovati tudi obe varnostno obveščevalni službi. "Slovenija bo varna le, če bodo funkcionirali vsi členi verige, ki sestavljajo obrambno-varnostni sistem," je poudaril.

Varovanje južne meje po njegovih besedah ostaja prioriteta, saj se število ilegalnih prehodov meje povečuje. "Do zdaj je Slovenija opravljala to nalogo uspešno in tudi v prihodnje bo tako," je prepričan. Napovedal je tudi napore za razreševanje obmejnih sporov s Hrvaško in takojšnjo pripravo na predsedovanje Svetu EU.

Glede pokojninskega sistema je dejal, da bo treba nujno zagotoviti njegovo vzdržnost, napovedal je ustanovitev demografskega sklada. Pokojnina po njegovih besedah ni socialni transfer, temveč je zasluženo plačilo za preteklo delo. Eden od ključnih izzivov v prihodnosti bo po njegovem tudi na področju prekarnega dela.

Ob tem kot nujno vidi tudi vlaganje v vzgojo in izobraževanje ter kulturo, med drugim se je zavzel za oblikovanje novega nacionalnega programa za kulturo in povečanje deleža bruto domačega proizvoda za kulturo.

Kot je še dodal, so ljudje opravili svojo nalogo na volitvah 3. junija, danes pa je odločitev poslancev, da skupaj naredijo prvi uradni korak, da bomo sredi septembra dobili operativno vlado. Kot pravi, se zaveda svojih pomanjkljivosti in napak, a da ima pogum in vztrajnost, predvsem pa da se ne boji prevzemati odgovornosti za svoj prispevek k soustvarjanju boljših razmer v državi.

Še pred Šarčevim nagovorom je poslanka LMŠ Tina Heferle v imenu predlagateljev Šarčeve kandidature za predsednika vlade dejala, da so prepričani, da je nastopil čas, da v slovensko politiko vstopi nova generacija, saj je v naši državi čas, da zdaj bolj kot kadar koli prej vsak posameznik začne iskreno delovati za skupnost in za državo.

"Zastavljeni cilji bodo terjali zahtevne in odgovorne naloge in za njihovo uresničitev bomo morali vsi skupaj začeti uresničevati bolj praktično politiko, ki bo v službi ljudi in ne obratno. Zato je potreben drugačen politik. Politik, ki zna biti človek, ki se zaveda visoke politične kulture, temelječe na spoštovanju sogovornika, ki se zaveda, da je treba od besed preiti k dejanjem, in politik, ki ima sposobnost povezovanja različnih stališč," je dejala. Izrazila je prepričanje, da so prav te odlike Šarca pripeljale do današnje kandidature za predsednika vlade.

Šarec se po njenih besedah razmer v Sloveniji ne boji, pred njimi ne beži in se pred njimi ne skriva v molk. "Namesto nepotrebnih besed, se je enostavno lotil dela. In ravno ta odločnost, ki jo prihodnji novi predsednik vlade ima, je tista, ki v slovenskem političnem prostoru manjka," je dejala.