Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je včeraj objavila končno poročilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja.

Ustavna komisija DZ bo popoldne odločala o predlogu SDS in NSi za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe. Pravne dileme o tem še niso razrešene.

Predsednik države Borut Pahor, ki je v ključnem času za investicijo v Teš 6 vodil vlado, je včeraj zatrdil, da njegova vlada ni niti začela niti končala tega projekta, prav tako pa v tistem času ni bila sprejeta nobena pomembna odločitev glede njegovega financiranja. Prepričan je, da kot premier ni opustil nobenega dolžnega ravnanja.

Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan je zavrnil očitke, ki naj bi izhajali iz navedb končnega poročila preiskovalne komisije glede korupcije pri poslih z žilnimi opornicami.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes ljubljanskega župana Zorana Jankovića spraševala o projektu Stožice, ki ga je občina izvedla z zasebnim partnerjem, banke pa so dolgove prenesle na DUTB. Komisijo je zanimala njegova vloga pri projektu, Janković pa je izpraševanje označil za politični cirkus.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) je na današnje zaslišanje povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Naknadno je sejo razširila še z eno pričo, katere identitete pa ne razkriva.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM med letoma 2008 in 2011, je danes zaslišala tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je takrat vodil vlado. Poročila Sove o tej zadevi ni prebral, a kot je povedal, je pričakoval, da se pristojni z njo ukvarjajo.

Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v bankah, danes zanima odzivanje odgovornih za nacionalno varnost na informacije o domnevnem pranju iranskega denarja prek NLB. Po besedah svetovalca pri tedanjem predsedniku vlade Darka Lubija podatki niso bili takšni, da bi bilo treba ukrepati.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM, bo danes nadaljevala zaslišanja. Na sejo je povabila štiri priče, med njimi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v letih, ko naj bi se nepravilnosti dogajale v največji slovenski banki, vodil vlado.

Zdravstvena preiskovalna komisija DZ v končnem poročilu vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost. Za Harija Furlana, Boruta Miklavčiča in Petra Weissensteinerja pa komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj.

Nekdanji izvršni direktor za korporativno upravljanje v Novi KBM Primož Britovšek je pred preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja s sumi pranja denarja, zatrdil, da ne držijo navedbe, da naj bi kot nekdanji obveščevalec sodelavcem v Novi KBM grozil z likvidacijo. Na večino vprašanj sicer ni odgovarjal, saj ga uprava banke ni odvezala molčečnosti.

Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu sta danes vabljena prvi mož DZS Bojan Petan in nekdanji šef propadlega gradbenega velikana SCT Ivan Zidar. Tako DZS kot SCT sta zadnjo krizo pričakala prezadolžena, pri čemer je SCT končal v stečaju, DZS pa je dosegla dogovor z upniki.

Predsednika uprave in nadzornega sveta NLB Blaž Brodnjak in Primož Karpe sta danes na seji komisije DZ za nadzor javnih financ pozvala k zaščiti banke pred učinki tožb na hrvaških sodiščih. Ob mnenjih, da je plačilo zahtevkov iz kakšne od tožb v nasprotju s pravnim redom Slovenije, je Karpe zagotovil, da banka ni naredila ničesar nezakonitega.

Zdravstvena preiskovalna komisija DZ v ponedeljek zaradi nesklepčnosti ni mogla izpeljati seje. Predsednica komisije Jelka Godec iz SDS je zato za danes ob 20. uri sklicala novo sejo. Če se ji bo pridružilo dovolj poslanskih kolegov, jih najprej čaka sprejetje zapisnikov zaslišanj prič, nato pa se bodo lahko lotili obravnave končnega poročila.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na predsednika DZ Milana Brgleza naslovil zahtevo za izločitev Janija Möderndorferja z mesta predsednika preiskovalne komisije o pranju denarja in financiranju terorizma v NLB ter pranju denarja v Novi KBM. Meni namreč, da je Möderndorfer v konfliktu interesov in bi lahko vplival na potek preiskave.

Zdravstveno preiskovalno komisijo DZ pred skorajšnjim dokončanjem dela ovira nesklepčnost, je po včerajšnji zaprti seji komisije v izjavi za medije opozorila njena predsednica Jelka Godec (SDS). Na seji naj bi sprejeli zapisnike zaslišanj, kar pa jim je znova preprečila nesklepčnost. Godčeva zato sumi, da prihaja do blokade komisije.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) bi morala danes zaslišati nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Ta se je za sejo opravičil. Če se bo opravičilo izkazalo za veljavno, ga bodo povabili na eno od prihodnjih seji, če ne, bodo zanj odredili prisilno privedbo.

Družbena omrežja se uporabljajo kot oglaševalske platforme, zato morajo po besedah evropske komisarke Vere Jourove v celoti spoštovati pravila o varstvu potrošnikov. Veseli jo, da nekatera podjetja skrbijo, da bi bile platforme varnejše za potrošnike, a je nesprejemljivo, da to še vedno ni dokončano. Pravil ne izpolnjujeta tudi Facebook in Twitter.

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je včeraj za zaprtimi vrati obravnavala varnostne razmere na območju Zahodnega Balkana in Slovenije ob ponovnem odpiranju balkanske poti za ilegalne migrante. Predsednik komisije Branko Grims (SDS) je po seji ocenil, da bi moral podatek o 80 odstotkih več ilegalnih migracij vse skrbeti.

Na pričanju pred komisijo DZ, ki preiskuje zlorabe v zdravstvu, je zdravnik Marko Noč poudaril, da je UKC do leta 2014 za opornice plačeval previsoko ceno.