Jezni Jože Mermal poslancem: Ta seja je "blamaža"!

Komisija želi tudi poročilo glede upravičenosti in smiselnosti, gospodarnosti in koruptivnih tveganj podelitve brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo tehnologije 5G družbi BTC, v katerem naj bo tudi ocena finančnih sredstev, ki bi jih prejela država, če bi se te frekvence podeljevale na javni dražbi.

Komisija poleg tega vlado poziva, naj v osmih dneh posreduje dokumentacijo in vse pogodbe, ki so bile sklenjene s prejemniki testnih frekvenc 5G. Poziva tudi Forum za digitalno družbo in Sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Združenju za informatiko in telekomunikacije GZS, naj se opredelita do podelitve teh frekvenc predvsem z vidika smotrnosti in transparentnosti.

V SDS so v predstavitvi razlogov za sklic seje dejali, da je področje radiodifuzije kadrovsko prevzela stranka SMC, vključno z direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) Tanjo Muha, zato da se poraja dvom, da so bili vsi postopki izvedeni za pridobitev osebnih in tudi političnih koristi, ne pa v korist davkoplačevalcev.

Med prejemniki frekvenc je bil namreč tudi BTC, kjer se je zaposlil nekdanji minister za javno upravo, v katerega pristojnost sodi tudi področje telekomunikacij, Boris Koprivnikar. Koprivnikar je sedaj sicer dal odpoved v BTC, družba pa je frekvence vrnila.

V SDS so se med drugim spraševali, ali bodo imeli štirje prejemniki testnih frekvenc (BTC, Elektro Gorenjska, AMZS in Internet Institut), prednost pri komercialni podelitvi frekvenc. Očitali so zamudo pri sprejemanju področne strategije in slabo gospodarjenje. V NSi so med drugim opozorili, da so bile testne frekvence podeljene za evropske projekte, družba BTC pa ni navedena med partnerji projekta, za katerega ji je bila frekvenca dodeljena. Zaradi tega bi morala direktorica Akosa odstopiti, so pozvali.

V SDS so menili, da vse okoliščine kažejo na to, da ni šlo le za konflikt interesa, ampak "še kaj drugega".

"Nedokazano in zlonamerno me javno blatite," je Koprivnikar očital pobudnikom seje in poudaril, da je škoda zaradi kompromitiranja, tudi če se bo izkazalo, da ni bilo nepravilnosti, že storjena. Dejal je, da na postopke Akosa ni vplival, Muha pa da je imela prednost med prijavljenimi kandidati zaradi izkušenj z delom na Akosu.

O očitkih, da druge države s frekvencami dobijo veliko denarja, je pojasnil, da so testne frekvence popolnoma ločene od komercialnih. Za slednje se bodo namreč lahko potegovali le telekomunikacijski operaterji in se bodo podelile na dražbi, poziv za dodelitev testnih frekvenc pa je še odprt in jih lahko dobi kdorkoli. O zaračunavanju testnih frekvenc je Muha pojasnila, da bi z zaračunanjem pristojbine lahko dobili okoli 100 evrov za posamezen primer.

Glede povečanja plačil družbi BTC s strani ministrstva za javno upravo (z okoli 54.000 evrov v obdobju 2003-2016 na 820.000 evrov v obdobju 2016-2018) sta Koprivnikar in predsednik uprave BTC Jože Mermal pojasnila, da je posledica prenosa področja najemanja prostorov carine na ministrstvo, kar bi se lahko zlahka preverilo.

Mermal je ocenil, da so očitki in ta seja "blamaža", in ponovil, da je bila vrnitev frekvenc posledica blatenja, s katerim se je družbi delala škoda. Vrnitev frekvenc sicer ne pomeni, da ne bodo v prihodnje spet zanje kandidirali.

Jani Möderndorfer (SMC) je sklicateljem seje očital, da so jo izkoristili za predvolilne namene - za ljubljanskega župana se bo potegoval tudi sedanji predsednik komisije Anže Logar (SDS) - in da gre za zlorabo politike. Komisija se namreč v preteklosti ni obregnila npr. ob imenovanje nekdanjega ministra SDS Andreja Vizjaka v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi.

Jože Lenart (LMŠ) je očital, da so "medijsko linčali akterje", ne da bi se prej o očitkih izrekle ustrezne institucije, zato bi bilo treba dvigniti politično kulturo. Vojko Starović (SAB) je ocenil, da zadeva niti po vsebini niti po postopku ni stvar komisije DZ za nadzor javnih financ.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je povedal, da je KPK zaradi odmevnosti zadeve v javnosti že začela postopek. "To ne pomeni, da je ugotovila kršitev, obstaja pa ustrezen sum, da je bilo nekaj narobe," je povedal.

Zoran Mladenovič z računskega sodišča je dejal, da pridobivajo podatke za izvedbo analize tveganj glede uvajanja tehnologij. Sklepa o uvedbi revizije niso sprejeli, bodo pa o tem odločali sedaj, ko jih je k temu pozvala komisija DZ.