Evropska komisija je potrdila rekordno 4,3 milijarde evrov (pet milijard dolarjev) visoko kazen, ki jo je zaradi kršenja evropskih konkurenčnih pravil izrekla ameriškemu spletnemu velikanu Googlu. Po oceni komisije je Google zlorabil prevladujoč tržni položaj svojega operacijskega sistema za mobilne naprave Android. Google je že napovedal pritožbo.

Evropska komisija je danes na spletnih družbenih omrežjih objavila čestitke Sloveniji in Hrvaški ob njunem prazniku, dnevu državnosti. Sloveniji je med drugim namenila sporočilo skupnega prizadevanja za "vladavino prava", Hrvaško pa je ocenila za "navdih za to, kar naj bi unija postala v prihodnosti".

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je včeraj opravila nenajavljen nadzor na sedežu uprave kriminalistične policije in Sove. Da bi se lahko seznanila z novimi dejstvi, je predsednik komisije Branko Grims (SDS) predlagal prekinitev današnje izredne seje DZ o sumu pranja denarja v bankah, a DZ predloga ni podprl.

Predsednik republike Borut Pahor leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost, je danes v odzivu na navedbe preiskovalne komisije DZ zapisal Pahor.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je po današnjem sestanku s predstavniki Evropske komisije v Bruslju dejal, da je 109 milijonov evropskih sredstev, ki jih je Slovenija pridobila za projekt drugi tir, praktično odmrznjenih. "Računamo, da bi finančni sporazum za ta sredstva lahko podpisali do konca tega meseca," je povedal.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma je končala preiskavo v primeru NLB in suma pranja denarja iz Irana. Politično odgovornost za to je pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu ter vladi Boruta Pahorja in njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju.

Volilne komisije so ob pregledu kandidatnih list za volitve v DZ ugotovile, da nekatere ne upoštevajo spolne kvote. Po dosedanjih podatkih so v Celju zaradi premalo moških zavrnili listo Združene levice in Sloge, čemur je že pritrdilo vrhovno sodišče, v Novem mestu in Kranju pa zaradi premalo žensk Združeno desnico, a odločitev še ni pravnomočna.

DZ je včeraj podprl bistvene ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Poslanci so soglašali, naj se poročilo in vsa dokumentacija preda organom pregona ter naj se pripravijo podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala.

Ustavna komisija DZ je danes zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona, s katero bi dodatno zaščitili premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Tako je reševanje NLB po tej poti končano. Komisija je pri odločitvi sledila mnenju inštituta za ustavno pravo in pomislekom strokovne skupine.

Nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ima ob ugotovitvah iz končnega poročila preiskovalne komisije DZ o bankah, ki tudi upravi, ki jo je vodil, pripisuje kazensko in odškodninsko odgovornost za nastanek t. i. bančne luknje, popolnoma čisto vest. Kot je zapisal v odzivu, je banko vodil prekratek čas, da bi lahko to odgovornost nosil.

Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan je v današnjem sporočilu za javnost znova zavrnil očitke o jemanju podkupnine, ki jih navaja zaključno poročilo zdravstvene preiskovalne komisije državnega zbora. Poudaril je, da so očitki neresnični, neutemeljeni in brez dokazov ter so posledica političnega pritiska na SDT.

DZ je včeraj soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnima ministroma Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. DZ bo proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva.

Poslanci SMC, DeSUS in SD so vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bodo obravnavali več kot 20 vladnih zakonskih predlogov. Vložena je tudi zahteva za sejo za obravnavo poročila preiskovalne komisije glede Teš 6. Na slednji naj bi obravnavali tudi poročilo komisije DZ, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je včeraj objavila končno poročilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja.

Ustavna komisija DZ bo popoldne odločala o predlogu SDS in NSi za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe. Pravne dileme o tem še niso razrešene.

Predsednik države Borut Pahor, ki je v ključnem času za investicijo v Teš 6 vodil vlado, je včeraj zatrdil, da njegova vlada ni niti začela niti končala tega projekta, prav tako pa v tistem času ni bila sprejeta nobena pomembna odločitev glede njegovega financiranja. Prepričan je, da kot premier ni opustil nobenega dolžnega ravnanja.

Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan je zavrnil očitke, ki naj bi izhajali iz navedb končnega poročila preiskovalne komisije glede korupcije pri poslih z žilnimi opornicami.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes ljubljanskega župana Zorana Jankovića spraševala o projektu Stožice, ki ga je občina izvedla z zasebnim partnerjem, banke pa so dolgove prenesle na DUTB. Komisijo je zanimala njegova vloga pri projektu, Janković pa je izpraševanje označil za politični cirkus.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) je na današnje zaslišanje povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Naknadno je sejo razširila še z eno pričo, katere identitete pa ne razkriva.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM med letoma 2008 in 2011, je danes zaslišala tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je takrat vodil vlado. Poročila Sove o tej zadevi ni prebral, a kot je povedal, je pričakoval, da se pristojni z njo ukvarjajo.