Šircelj: Izvajanje ukrepov iz koalicijske pogodbe bi bilo katastrofa

Komisija je o finančnih posledicah ukrepov iz koalicijske pogodbe vlade razpravljala na zahtevo poslanske skupine SDS, katere član Andrej Šircelj je dejal, da bi bilo izvajanje tako začrtane politike katastrofa.

Koalicijska pogodba prekoračuje izdatke, ki jih določa fiskalno pravilo, je dejal Šircelj in dodal: "To je za gospodarstvo in celo državo nesprejemljivo."

Postregel je z izračuni fiskalnega sveta, po katerih bi izdatki države v primeru uresničitve v koalicijski pogodbi zapisanih ukrepov prihodnje leto presegli prihodke za 400 milijonov evrov, leto pozneje za 800 milijonov evrov, v letu 2021 za 1,2 milijarde evrov in v letu 2022 za 1,6 milijarde evrov.

Te ocene so sicer le okvirne. "Koalicijska pogodba je v marsičem zelo nejasna, zato je težko natančno oceniti javnofinančne učinke," je pojasnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki pa je potrdil, da osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja države.

Hkrati je dokument tudi precej manj prepričljiv tam, kjer obravnava vire za tako povečanje izdatkov. "Zaradi tega predstavlja tveganje za javne finance," je dejal Kračun.

Bojazni, da bi vlada ne nameravala spoštovati fiskalnega pravila, je finančni minister Andrej Bertoncelj odločno zavrnil. "Nad zakon se ne nameravam postavljati," je dejal in dodal: "Če me sprašujete, ali bom spoštoval zakon: saj ga moram."

Seje so se udeležili tudi predstavniki obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice, ki so zaskrbljeni predvsem nad predvidenimi ukrepi na gospodarskem področju, še posebej glede davkov. Marsikateri podjetnik je zato že napovedal selitev v tujino, kjer imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje.

Bertoncelj jih je poskusil pomiriti. "Ne predvidevamo nobene sunkovite reforme, ki bi destabilizirala naš sistem. Čez noč ne bo nobenih ukrepov," je dejal o morebitnih spremembah na davčnem področju.

Spremembe pri davkih se mu res zdijo potrebne, a ne takoj. Zatrdil je še, da bodo o vseh ukrepih poskusili doseči dogovor. Do prvih sprememb bi tako lahko prišlo 1. januarja 2020 ali celo 2021, je ocenil.

Glede davka od dohodkov pravnih oseb Bertoncelj meni, da je zdajšnja 19-odstotna davčna stopnja ugodna in je ni treba spreminjati. Glede prihodkov iz kapitala, ki naj bi se jih po predlogu podpisnic koalicijske pogodbe vključilo v osnovo za odmero dohodnine, pa je dejal, da je pristaš sedanjega modela cedularne obdavčitve.

"Menim, da torej ne potrebujemo davčne reforme, pač pa prestrukturiranje na področju, kjer imamo neke šibke kriterije," je sklenil Bertoncelj. Zavzel se je za povečanje davčnih prihodkov, kar pa je mogoče doseči tudi na druge načine, ne le z zviševanjem davčnih stopenj.

Vlada mora v skladu z današnjimi sklepi komisije DZ za nadzor javnih financ izračunati finančne učinke ukrepov iz koalicijske pogodbe v 30 dneh. In sicer jih mora ovrednotiti z vidika vseh deležnikov - tako javnih financ kot gospodarstva, zaposlenih in državljanov. Opredeliti se mora tudi do ugotovitev fiskalnega sveta glede ukrepov iz koalicijske pogodbe.