Predsednik vlade Janez Janša budno spremlja hud spopad v najmanjši koalicijski stranki okoli njemu naklonjene predsednice Aleksandre Pivec. Poslanci Desusa za zdaj podpirajo vlado, čez čas pa bi se lahko kateri od njih – lahko tudi s prestopom k drugim strankam – pridružil zaenkrat sicer nestvarnim načrtom opozicije.

Svet Desusa bo v torek vzel v precep predsednico Aleksandro Pivec. Komaj dobre pol leta voditeljica upokojenske stranke je v zadnjih dneh krenila v (medijsko) protiofenzivo.

DZ po padcu predloga za uvedbo relativnega prednostnega glasu ne preostane drugega, kot da skuša sprejeti predlog o spremembi meja volilnih okrajev, je za Večerovo prilogo V soboto ocenil predsednik DZ Igor Zorčič. Kot je dejal, bodo naredili vse, da zakon o tem pride čim prej v DZ. Dogajanje v DeSUS ocenjuje kot interno zadevo stranke.

Poslanec Robert Polnar od vsega začetka ni zaupal predsednici Aleksandri Pivec, zato je bil do nje kritičen že po njenem prvem srečanju s poslansko skupino. V šestih mesecih so do podobnega spoznanja prišli še preostali štirje poslanci, ki so ji prejšnji teden izrekli kolektivno nezaupnico.

Andraž Zorko iz Valicona ocenjuje, da je koalicija dovolj trdna, da gre lahko mirno na počitnice in se pripravi na pregovorno vročo politično jesen. Načrtovani projekti so priložnost, pravi in meni, da lahko vlado onemogoči le koalicija sama. Tudi analitik Alem Maksuti ugotavlja, da je koalicija v dobri kondiciji, njen največji izziv pa covid-19.

Posledice vroče politične jeseni so lani odnesle vlado. Politična jesen pred nami naj bi bila ne le vroča, ampak pregreta – celo razbeljena. Adrenalinski izziv za Janeza Janšo.

Politolog Miro Haček nam je razložil, zakaj je strateško modro, da se predsednik vlade Janez Janša ozira tudi na koalicijske partnerje.

Izvršni odbor DeSUS bo po burnih tednih in negativnih sporočilih nekaterih pokrajinskih odborov danes razpravljal o razmerah v stranki. Dogajanje v stranki zahteva pogovor, je v sredo dejala predsednica Aleksandra Pivec. Napovedala je pogovor o vsebinskem delu in izpolnjevanju koalicijskih zavez ter odločitve, ki bodo usmerile nadaljnje delo.

Nova Slovenija bo 4. avgusta praznovala dvajseto obletnico svojega delovanja. Na ustanovnem kongresu je bil kot edini od sedanjega vodstva stranke Robert Ilc, ki je zadnjih dvanajst let njen glavni tajnik.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša se je v pogovoru za Delo dotaknil razmer v stranki. "Če pokrajinski odbori izglasujejo nezaupnico predsednici stranke, to pomeni, da teren sporoča, da je treba stvari urediti, ker se razmere zaostrujejo in kažejo, da so v stranki prepiri," je ocenil in dodal, da jim napadi na stranko jemljejo veliko energije.

Po pokrajinskem odboru stranke v Ljubljani je hrbet predsednici DeSUS Aleksandri Pivec obrnil tudi strankin pokrajinski odbor Celje, poročajo mediji. »Želimo živeti v Srednji Evropi z razgledano, tolerantno vlado do različno mislečih, ne pa v neki diktaturi,« pravijo v celjskem DeSUS.

Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so se na današnjem srečanju strinjali, da je treba javno razpravo o predlaganih medijskih novelah podaljšati do konca avgusta, so potrdili v DeSUS in NSi. O tem mora sicer odločiti ministrstvo za kulturo. Po navedbah predsednice DeSUS Aleksandre Pivec o vsebini predlogov niso razpravljali.

Minister Tomaž Gantar je za Mladino spregovoril o spopadanju z novim koronavirusom. Kot pravi, ni nihče pričakoval skoraj takojšnjega drugega vala, sam ima tudi vedno več pomislekov o smiselnosti uvajanja rigoroznih ukrepov. Dejal je še, da se bodo v DeSUS ob nepotrebnem razgrevanju ozračja morali odločiti, ali želijo še naprej sodelovati v vladi.

Predsednik sveta DeSUS Tomaž Gantar po očitkih pokrajinske organizacije Ljubljana, ki je izrekla nezaupnico predsednici Aleksandri Pivec, ocenjuje, da gre za resne razmere. Upa, da Pivčeva razmer v stranki ne podcenjuje. Pogovoriti se morajo, kako naprej, je danes dejal Gantar in pojasnil, da so odprte vse možnosti, tudi kongres.

Ministrstvo za kulturo je koalicijske partnerice seznanilo s predlogom možnih sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva, da bi del rtv-prispevka namenili financiranju še nekaterih medijev. V SDS rešitev podpirajo, za SMC je ideja vredna razmisleka, a želijo analize. NSi in DeSUS se o podpori še nista izrekli.

Osnutek sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki jih pripravljajo na ministrstvu za kulturo, predvideva rešitev, po kateri bi del rtv-prispevka razdelili med druge medije, poroča spletni Dnevnik. Na RTVS dvomijo v ustavnost takega posega.

Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je v pismu članom stranke vnovič poudaril, da je bila odločitev za to koalicijo prava. V SMC tudi koronsko krizo vidijo kot priložnost, da se "odločimo za nove in boljše poti razvoja". SMC ni bila ustanovljena za projekt "vodenja države", kot jim očitajo, ampak zaradi želje po drugačni politiki, je zapisal.

Po mnenju koalicijskih poslancev je interpelacija zoper ministra Zdravka Počivalška neupravičena in neutemeljena ter gre izključno za politični boj proti ministru in vladi. Zavrnili so očitke o nepreglednih, negospodarnih in za izbrance dobičkonosnih postopkih nabave opreme ter tudi navedbe o zavajanju javnosti in koruptivnem ravnanju.

Odbor DZ za kulturo se je včeraj seznanil s poročilom o delovanju nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v letu 2019. Poslanci seje niso končali, saj je Matjaž Nemec (SD) predlagal, naj zakonodajno-pravna služba preveri ustreznost sklepa, ki ga je predlagala koalicija. Predsednica odbora Violeta Tomić (Levica) je zato sejo prekinila.

Koalicija se večinoma strinja o prioritetah, je ob robu včerajšnjega koalicijskega vrha povedal vodja poslancev SDS Danijel Krivec. Glavni temi sta okrepitev zdravstva in ustanovitev demografskega sklada, so potrdili tudi drugi predstavniki koalicijskih strank. Po besedah Krivca so se uskladili, da bodo v demografski sklad prenesli vse državno premoženje.