Kot je ob napovedi, da so pogajalci danes dosegli dogovor o začetku uradnih koalicijskih pogajanj, ocenil Scholz, obstaja nek splošen občutek, da lahko omenjene tri stranke skupaj državi prinesejo nov začetek oziroma "preboj".
Besedilo, usklajeno na uvodnih pogovorih, je označil kot "zelo dober rezultat", ki jasno kaže, da je mogoče v Nemčiji oblikovati vlado, usmerjeno v zagotavljanje napredka, poročajo tuje agencije. "Šlo bo za največji projekt industrijske modernizacije, ki jo je Nemčija izpeljala v zadnjih sto letih," je napovedal, pri čemer je imel v mislih obsežno razširitev obnovljivih virov energije in čim hitrejšo odpoved fosilnim gorivom.
Tudi sopredsedujoča Zelenim in njihova kanclerska kandidatka Annalena Baerbock je dejala, da začasni dogovor napoveduje "koalicijo napredka", ki bo sposobna naslednje desetletje resnično izrabiti kot "desetletje prenove". Po besedah sopredsednika Zelenih Roberta Habecka se obetajo ne le naložbe v prihodnost, zaščito podnebja in digitalizacijo, ampak je prioriteta tudi modernizacija družbe.
Prvak FDP Christian Lindner se je danes strinjal, da doseženi dogovor ustvarja "priložnost za modernizacijo družbe, gospodarstva in države", kakršne že dolgo ni bilo.
Tudi pogajalci so v danes objavljenem dokumentu o izidu dosedanjih pogovorov izpostavili, da si ne prizadevajo zgolj za najmanjši možni imenovalec, ampak da so trdno prepričani, da lahko sklenejo "ambiciozno in vzdržno" koalicijsko pogodbo.
V dogovoru, ki bo osnova za uradna pogajanja, so sicer med drugim zapisali, da ne načrtujejo zvišanja davkov, a so kljub temu zavezani uravnoteženemu proračunu in se ne bodo dodatno zadolževali. Slednje je zahtevala predvsem FDP. Obenem so si Zeleni zagotovili zavezo, da bo Nemčija prenehala uporabljati premog že do leta 2030 in ne šele do leta 2038, kot je bilo predvideno doslej. SPD si medtem lahko prisvoji zasluge za dogovor o zvišanju minimalne plače oziroma urne postavke na 12 evrov.
Pred strankami je sicer zdaj še več tednov trdega dela, saj bodo morale doreči podrobnosti zastavljene poti - še posebej to, kako financirati pot Nemčije v brezogljično prihodnost, ne da bi zviševale davke ali se dodatno zadolževale, potem ko je javne finance že močno oklestila pandemija covida-19.
Uvodni pogovori ali t. i. sondiranje so stekli kmalu po zveznih parlamentarnih volitvah 26. septembra, na katerih je slavila SPD, konservativna unija CDU in CSU pa je zasedla drugo mesto. Če bodo uradna pogajanja uspešna in se bodo zaključila s podpisom koalicijske pogodbe, bo Nemčija dobila t. i. koalicijo semaforja.
To sicer po zadnjih anketah podpira tudi večina - dobrih 60 odstotkov - Nemcev. Scholz medtem kot bodoči kancler uživa še višjo, kar okoli 75-odstotno podporo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemčiji sicer koalicija treh strank ni vladala že vse od 50. let prejšnjega stoletja.
Zeleno luč za dejanski začetek koalicijskih pogajanj morata sicer v SPD in FDP prižgati še vodstvi obeh strank, medtem ko bodo pri Zelenih v ta namen predvidoma že to nedeljo sklicali "mini" kongres. Pogajanja naj bi nato predvidoma stekla že prihodnji teden, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
