Ob stoletnici rojstva se spominjajo legendarnega ekonomista in borca proti komunizmu Ljuba Sirca

Kot so pojasnili v Gorenjskem muzeju, je bil Sirc, ki je bil obsojen na zrežiranem političnem procesu, vodilni kritik komunistične in zlasti jugoslovanske samoupravne ekonomije ter vztrajni spodbujevalec demokratizacije vzhodne Evrope in Jugoslavije ter Slovenije. Sirc, ki je umrl leta 2016, je bil tudi prejemnik odličja v Veliki Britaniji in častni občan Mestne občine Kranj.

O njem bi na spominskem srečanju v počastitev stote obletnice rojstva spregovorila Sirčeva sestrična Darja Okorn. Zgodovinar in kustos Gorenjskega muzeja Jože Dežman bi o Sircu spregovoril kot o poštenem, pogumnem in upornem človeku, ekonomist Matej Kovač pa bi osvetlil dediščino Ljuba Sirca na področju ekonomije in podjetništva.

Kot je za STA povedal Dežman, bi si tudi Sirc zaslužil takšno pozornost, kot njegov kranjski rojak Janez Bleiweis, ki se v zadnjem času vrača nazaj v zgodovinski spomin. Za to je po njegovem mnenju več razlogov.

Sirčeva kritika samoupravljanja ni bila nikoli presežena. "To je korpus, ki stoji in ki se ga v Sloveniji zlasti zgodovinarji in sociologi izogibajo kot hudič križa," je navedel Dežman in pojasnil, da je Sirc izjemno precizno ugotovil, da samoupravljanje ne funkcionira na nobeni ravni.

"Problemi, ki jih imamo nenazadnje mi danes z določenimi funkcioniranji socialnega in državnega sistema, so pravzaprav direktna dediščina samoupravljanja," je dejal Dežman in dodal, da tako Sirčevo delo ni samo nekaj, na kar bi gledali kot anekdoto iz preteklosti, temveč je še vedno aktualno in postavlja zrcalo tudi v sodobnosti.

Na muzejskem večeru ob stoletnici Sirčevega rojstva bi Dežman predstavil zlasti njegov življenjski lik. "Veličastno pri njem je to, da je ohranil impozanten korpus dobre volje, optimizma, treznosti in vsega tega, kar dobrega in poštenega človeka odlikuje," je dejal Dežman in izpostavil tudi Sirčevo visoko britansko odlikovanje ter njegov svetovni pregled komunizma in socializma.

Tako obstaja cela vrsta motivov, da se v Sirčev spomin pripravi pogovor in da se ga začne oživljati, je prepričan Dežman. Zato bodo spominsko srečanje, čeprav je bilo tokrat zaradi epidemiološke situacije odpovedano, izpeljali predvidoma jeseni. Na njem naj bi spregovorili tudi o ideji, da bi v Kranju Sirca počastili s postavitvijo spomenika.

Ljubo Sirc se je rodil podjetniški družini 19. aprila 1920 v Kranju. Po maturi je v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je začela zanimati tudi ekonomija. Po vojni si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva. V Nagodetovem procesu je bil leta 1947 obsojen na smrt, a je bila njegova kazen kasneje znižana na 20 let prisilnega dela.

Sirca so po sedmih letih in pol zaporne kazni izpustili, a v takratni Jugoslaviji zanj ni bilo prihodnosti, kar je opisal tudi v svojem življenjepisu Dolgo življenje po smrtni obsodbi. Leta 1955 je pobegnil v Veliko Britanijo, šest let kasneje pa v Švici doktoriral iz ekonomije. Leta 1983 je ustanovil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev.

V Slovenijo se je vrnil leta 1989, dve leti kasneje pa je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Leta 1992 je kot član LDS kandidiral na volitvah za predsednika republike, a ni bil izvoljen. Bil je med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko, leta 2010 pa se je včlanil v SDS. Umrl je v 97. letu starosti konec leta 2016. Pokopali so ga v Kranju, kjer so pripravili tudi spominsko slovesnost.