Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Nekako velja prepričanje, da je bilo »služenje« vojaškega roka dobro zato, da se je mlad moški navadil na red in disciplino ter da so ga težke razmere utrdile za življenje. Morda je kaj tega res, toda v JLA je absolutno prevladovalo vse drugo, od poniževanj in izživljanj do soočenja s slabimi razvadami.

Generalu Ivanu Hočevarju je maja 1990 večinoma uspelo razorožiti Teritorialno obrambo - zvestobo komunistični partiji je postavil pred zvestobo lastnemu narodu, staršem in družini. Umrl je 21. januarja letos v domu za starejše občane v Loki pri Zidanem Mostu, pokopan je v rodni Kostanjevici na Krki.

Konec januarja je umrl general Ivan Hočevar. Tisti Slovenec, ki je maja 1990 po prvih demokratičnih volitvah orožje Teritorialne obrambe predal pod kontrolo JLA in tako razorožil Slovenijo. Preiskali smo, zakaj se je v prelomnih trenutkih odločil za delovanje zoper rojake in tako obveljal za izdajalca domovine.

General Hočevar je leta 1990 vodil tedanjo republiško Teritorialno obrambo. Po zmagi Demosa na demokratičnih volitvah je le dan pred nastopom Demosove vlade (ta je začela mandat 16. maja 1990) izvršil ukaz poveljstva Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda o prenosu orožja od TO v skladišča JLA. Obrambna moč Slovenije na poti k osamosvojitvi je bila tako bistveno zmanjšana.

Ko sem brskal po časopisnih arhivih izpred 30. let, sem seveda našel tudi svoje članke. Nisem pisal v glasila nekdanje partije ali jo pomagal prenavljati.

Težko je verjeti, da Republika Slovenija sploh nima uradnega seznama padlih v vojni za Slovenijo, saj ga nimajo ne na ministrstvu za obrambo ne na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve. Slednjemu je naloženo izplačevanje transferjev po tako imenovanem vojnem seznamu, toda o teh pravicah odločajo upravne enote.

Razkrivamo podrobnosti o kazenski ovadbi, ki jo je proti Milanu Kučanu, Janezu Slaparju ter še trem slovenskim osamosvojiteljem vložil beograjski odvetnik Dušan Bratić zaradi domnevnih vojnih zločinov slovenskih braniteljev v času vojne v Sloveniji zoper pripadnike JLA.

Oktobra lani so na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in združenja Sever v Velenju odprli spominski center 1991, kjer je na ogled stalna razstava z dogodki na čas osamosvojitvene vojne v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. V okviru razstave je tudi spominska zbirka pilota JLA Tonija Mrlaka, ki so ga 27. junija 1991 teritorialci sestrelili, potem ko je s helikopterjem gazelo letel nad parlamentom.

Igor Omerza in Rado Pezdir sta v novi knjigi z naslovom Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB poskrbela za šokantna razkritja ob 50-letnici Titove teritorialne obrambe.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe (TO). Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem govoru poudaril, da različni pogledi na zaznamovanje obletnice TO niso razlog za poglabljanje polemik o nastanku slovenske države in njene vojske.

Evropski poslanec in prvi premier samostojne Slovenije Lojze Peterle je predsednika države Boruta Pahorja opozoril, da je njegov predvideni nastop v vlogi slavnostnega govornika v počastitev petdesete obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe sporen.

Društvo MORiS Kočevska Reka je glavnemu inšpektorju za obrambo prijavilo zlorabo znaka Slovenske vojske na znački ob 50. obletnici Teritorialne obrambe, zdaj pa na to opozarja še ministra za obrambo Karla Erjavca.

Ministrica je na spominski slovesnosti v spomin na pilota JLA Tonija Mrlaka, ki so ga v času vojne nad Ljubljano sestrelile slovenske obrambne sile , dejala, da je bila sestrelitev krivična. To je v nasprotju s sklepom sodišča, ki je poudarilo, da je bila sestrelitev helikopterja agresorske vojske legalna in legitimna.

Beograjski arhivi hranijo tudi mnoge slovenske dokumente, ki jih v naših arhivih ni, saj so jih udbovci uničili leta 1990.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je danes odločilo, da mora Slovenija plačati 42.000 evrov odškodnine Aranđelu Ribaću, ker mu pokojninski zavod ni želel odobriti starostne pokojnine.